Stena
Vrste izvedbe stene:
1. Skeletna stena
Skeletna stena je ena najpogostejših rešitev pri sodobni leseni gradnji. Odlikuje jo lahka, a izjemno stabilna konstrukcija, ki omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti pri izbiri izolacije. Z ustrezno kombinacijo izolacijskih slojev (med stebri, nad ali pod konstrukcijo) zagotavlja odlično toplotno in zvočno zaščito ter prispeva k energetsko učinkovitemu in zdravemu bivalnemu okolju.
2. Masivna stena
Masivna stena temelji na masivnih lesenih elementih, ki zagotavljajo visoko nosilnost, stabilnost in dolgo življenjsko dobo objekta. Zaradi velike toplotne mase omogoča dobro uravnavanje notranje klime – poleti preprečuje pregrevanje, pozimi pa zmanjšuje toplotne izgube. Primerna je za trajnostno gradnjo, kjer sta kakovost bivanja in naravni materiali v ospredju.
Stena ni le konstrukcija
– je zaščitni ovoj vašega doma
Stene imajo ključno vlogo pri ohranjanju toplote, uravnavanju vlage in zagotavljanju zdrave notranje klime. Če niso pravilno zasnovane in izolirane, lahko pride do toplotnih izgub, pregrevanja prostorov in slabšega bivalnega ugodja.
Z uporabo naravnih lesenih izolacijskih materialov Arting ustvarite steno, ki diha, uravnava vlago in nudi stabilno notranjo temperaturo skozi vse leto. Takšna rešitev izboljšuje energetsko učinkovitost in dolgoročno prispeva k večjemu udobju bivanja.
Pri nas boste našli celovite informacije in ustrezne materiale za različne tipe sten:
skeletne stene
masivne stene
Zakaj je pravilna izolacija stene
tako pomembna?
Neustrezno izolirane zunanje stene so eden glavnih virov toplotnih izgub v objektu.
Pravilna sestava stene ni le energetski ukrep, temveč naložba v trajnostno in zdravo bivanje.
Naravni izolacijski materiali omogočajo:
boljši fazni zamik (manj pregrevanja poleti),
uravnavanje vlage brez kondenza,
dodatno zvočno zaščito,
dolgoročno stabilnost konstrukcije.
Zaradi vedno bolj ekstremnih vremenskih vplivov (vročina, mraz, vlaga) je pomembna tudi izbira ustreznih zaščitnih slojev, ki ščitijo konstrukcijo in hkrati omogočajo paroprepustnost stene.
1. Skeletna stena
Skeletna lesna gradnja je najpogostejši način montažne gradnje. Nosilna konstrukcija je izdelana iz masivnega lesa, ki je navadno strojno sušen in lepljen.
- Mavčnokartonska plošča
- Lesna volna
- OSB plošča
- Vpihana izolacija
- Lesno vlaknena fasadna plošča
- Zaključni fasadni omet
- A – KVH lesena skeletna konstrukcija
- B – kovinski profili za mavčnokartonsko steno
- C – Airstop – lepilni trak
Skupen izolacijski ovoj skeletne stene lahko razdelimo na:
- Izolacija na zunanji strani, za kar se navadno uporabljajo leseno vlaknene fasadne plošče
- Izolacija med nosilci za kar se lahko uporabi mehka izolacija v ploščah ali pa vpihana izolacija
- Izolacija v instalacijski ravnini na notranji strani. Lahko uporabimo ali mehko izolacijo v ploščah ali pa trde plošče za instalcijsko ravnino
Koliko izolacije potrebujem?
Poznamo več razredov energetske učinkovitosti kar direktno določi minimalno potrebno debelino izolacije:
- Nizkoenergijski razred pomeni ko skupna toplotna prevodnost ne presega U = 0,14 W/m2K in jo navadno dosežemo z vgradnjo skupaj ca. 30 cm izolacije
- Pasivni razred oziroma pasivna streha se navadno projektira za pasivne in nič energijske objekte, to je kadar želimo res najboljšo možno izolativnost. Pasivni razred dosežemo kadar skupna toplotna prevodnost konstrukcije ne presega 0,10 W/m2K, za kar običajno potrebujemo cca. 40 cm izolacije
Minimalna debelina nosilcev in posledično debelina mehke izolacije med nosilci je odvisna od statike objekta. Najpogostejša debelina nosilcev je 16 cm, lahko pa to debelino poljubno povečujemo in s tem najbolj ekonomično izboljšujemo energijski razred objekta. Kot alternativo seveda lahko obdržimo nosilce manjše debeline po statičnem izračunu in po potrebi povečujemo debelino ali fasadne plošče ali pa izolacije v instalacijski ravnini z namenom doseganja večje skupne debeline izolacijskega ovoja.
Kam in kako vgradim izolacijo?
Pri projektiranju optimalne konstrukcije zunanje stene moramo upoštevati več faktorjev, ki lahko vplivajo na izbiro tako vrste lesenih nosilcev kot tudi same sestave oziroma prereze.
Najpogosteje izvajalec že v svoji delavnici pripravi sestavne elemente zunanjih sten, ponavadi dolžine okoli 6 m, seveda v odvisnosti od arhitekture objekta. Ti elementi vključujejo sam gol skelet ki ima na notranji strani pritrjeno OSB ploščo, ki stabilizira strukturo. S hidravličnim dvigalom se ti elementi postavijo na mesto vgradnje in z ustreznimi pritrdili zvežejo med seboj in s podlago. Navadno se konstrukcija celega objekta postavi v par dneh.
Določanje ustreznih nosilcev
Nosilna zunanja stena mora najprej zagotavljati statično stabilnost objekta in saj nosi kompletno težo strehe in vseh nadstropij. Pri enostavnih manjših objektih zadovoljimo statičnim zahtevam s praktično katero koli vrsto nosilca, v primeru objekta z več nadstropji ali večjimi razponi konstrukcije pa moramo uporabiti vrste nosilcev s povečano nosilnostjo.
Poznamo več vrst nosilcev:
- Dolžinsko spojen masivni les (s tujko KVH) – osnovni element za gradnjo, navadno ga uporabimo pri manjših statičnih obremenitvah
- Dolžinsko in/ali širinsko lepljen les (s tujko DUO, TRIO, BSH) – različne načine dolžinsko in širinsko lepljen les, kar mu daje precej boljše statične lastnosti kot navaden masiven les in ga uporabljamo kjer imamo višje zahteve po statični nosilnosti
- Lepljen furnir (s tujko LVL) – statično najmočnejši nosilec narejen iz slojev furnirja ploskovno lepljenih v nosilce različnih dimenzij
- Leseni I profili ( za projektiranje pasivnih objektov), kjer imamo stene zelo velikih debelin
Statik v statičnem izračunu preračuna minimalne dimenzije nosilcev za vsak element glede na predvidene statične obremenitve. Nosilce lahko poljubno debelimo nad minimalno izračunane debeline, s čimer zagotovimo dodaten prostor za vgradnjo večje debeline izolacije med nosilce in dosežemo boljši energijski razred objekta. Najpogosteje se v skeletni gradnji uporablja nosilce 6/16 ali 8/16 cm za nizko energijske objekte, pri pasivni gradnji pa se navadno uporabijo nosilci debeline 36 cm pa tudi več.
Določanje sestave skeletne stene
Energijski razred objekta nam posledično določi minimalno skupno debelino izolacijskega ovoja stene. Enako kot pri konstrukciji strehe, je tudi izolacija zunanje stene navadno troslojna, sestavljena iz:
- Zunanje leseno vlaknene plošče, lahko fasadne plošče ali plošče za prezračevane konstrukcije
- Mehka izolacija med nosilno konstrukcijo
- Izolacija na notranji strani konstrukcije (instalacijska ravnina), ki je lahko ali mehka izolacija med podkonstrukcijo ali pa iz trdnih leseno vlaknenih plošč
Največkrat se uporabijo zunanje leseno vlaknene plošče debeline 4-8 cm ter mehka izolacija v instalacijski ravnini 5-8 cm. Ob povprečni debelini nosilne konstrukcije 16 cm tako dobimo najpogostejšo končno debelino stene Zunanja plošča 6 cm + Izolacija med konstrukcijo 16 cm + Instalacijska ravnina 6 cm, skupaj 28 cm izolacije kar uvrsti objekt v nizkoenergijski razred.
2. Masivna lesena stena
Masivna stena je lahko iz kateregakoli materiala: les (križno lepljene plošče), klasična opeka, beton ipd.
Izolacijski ovoj se po navadi izvede na zunanji strani stene, pri čemer lahko izbiramo med enoslojno izolacijo iz trdih plošč in dvoslojno izolacijo,
ko med podkonstrukcijo vgradimo mehko izolacijo čez pa pritrdimo leseno vlaknene fasadne plošče.
- Masivna lesena stena – CLT ali lesene brune
- Leseno vlaknena plošča
- Fasadna izolacija iz lesenih vlaken
- Masivna lesena stena iz brun ali CLT
- Toplotna izolacija iz lesenih vlaken
- Leseno vlaknena fasadna plošča
- Fasadni zaključni sloj po ETA certifikatu
- A – Kovinski nosilci lesenih letev
- B – Lesene letve podkonstrukcije
Koliko izolacije potrebujem?
Poznamo več razredov energetske učinkovitosti kar direktno določi minimalno potrebno debelino izolacije:
- Nizkoenergijski razred pomeni ko skupna toplotna prevodnost ne presega U = 0,14 W/m2K in jo navadno dosežemo z vgradnjo skupaj ca. 30 cm izolacije
- Pasivni razred oziroma pasivna streha se navadno projektira za pasivne in nič energijske objekte, to je kadar želimo res najboljšo možno izolativnost. Pasivni razred dosežemp kadar skupna toplotna prevodnost konstrukcije ne presega 0,10 W/m2K, za kar običajno potrebujemo cca. 40 cm izolacije
Kam in kako vgradim izolacijo?
Na odločitev izvesti enoslojno ali dvoslojni izolacijski ovoj vpliva več dejavnikov:
- Zahtevana debelina izolacije: večja kot je zahtevana debelina cenejša bo izvedba dvoslojne izolacije, saj debelina (cena) trde plošče ostaja enaka, povečujemo le debelino podkonstrukcije in posledično mehke izloacije
- Prezračevana fasadna obloga: če montiramo prezračevano fasado na enoslojno fasado precejšen strošek predstavlja pritrdilni material, saj je potrebno oblogo pritrditi čez debelino izolacije v nosilno masivno ploščo. Izkaže se, da je v tem primeru lažje izvesti dvoslojno konstrukcijo pri čemer potem pritrdimo prezračevano fasado v podkonstrukcijo s čimer lahko precej prihranimo pri pritrdilnem materialu
- Izravnava stene: če se izolira klasično grajen objekt (beton, opeka) se velikokrat srečamo s problemom krive stene. V takem primeru je najenostavnejša rešitev da se izvede izolacijo dvoslojno, pri čemer se podkonstrukcijo z I profili odmakne od stene in poravna v ravnino. Vpihana izolacija se prilagodi vsem neravnim površinam, zato nam tak način izvedbe izredno pohitri in poenostavi gradnjo
Kako do popolne izolacije stene
v 3 korakih:
1. Analiza in svetovanje
Pošljite nam načrt ali okvirne mere – naši strokovnjaki preverijo konstrukcijo in svetujejo optimalno rešitev.
2. Izbor materialov
Na podlagi vrste stene in želene energetske učinkovitosti pripravimo predlog materialov in debelin.
3. Dobava in podpora
Material dostavimo iz lastnega skladišča, po potrebi svetujemo tudi pri montaži.
