Streha
Vrste izvedbe strehe:
1. Streha v naklonu
Najpogostejša rešitev pri družinskih hišah. Strehe v naklonu omogočajo kombinacijo različnih izolacijskih slojev: med špirovci, nad špirovci ali kombinacijo obeh.
2. Ravna streha
Ravne strehe so značilne za sodobno arhitekturo. Ker imajo majhen naklon, je izolacija še pomembnejša za preprečevanje pregrevanja poleti in toplotnih izgub pozimi.
Streha ni le zaščita pred dežjem
– je toplotno srce vašega doma.
Če ni dobro izolirana, toplota pozimi uhaja, poleti pa se prostor pregreva.
Z uporabo naravnih lesnih izolacijskih materialov Arting ustvarite dom, ki diha, prihrani energijo in nudi udobje skozi vse leto.
Pri nas boste našli vse ključne informacije o izolaciji streh in natančno izbrane materiale za:
- strehe v naklonu in
- ravne strehe.
Zakaj je pravilna izolacija strehe
tako pomembna?
Izračuni kažejo, da gre skozi streho več kot 40 % toplotnih izgub.
Pravilna izolacija zato ni le energetski ukrep – je dolgoročna naložba v kakovost bivanja.
Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov (toča, močne padavine) je smiselno vgraditi tudi sekundarno kritino – dodatni zaščitni sloj, ki prepreči vdor vode ob morebitni poškodbi kritine.
Ta vlogo lahko prevzame paroprepustna folija ali še bolje leseno vlaknena plošča, ki hkrati deluje kot toplotna in zvočna zaščita.
1. Streha v naklonu
Najpogostejša rešitev pri družinskih hišah.
Strehe v naklonu omogočajo kombinacijo različnih izolacijskih slojev: med špirovci, nad špirovci ali oboje.
Skupno jim je da je naklon večji od 5 stopinj, razlikujejo pa se predvsem po mestu vgradnje izolacije.
Vrste vgradnje izolacije:
1. Med špirovci (klasična)
- Uporablja se mehka izolacija (npr. Steico Flex ali vpihana vlakna).
- Zaradi omejene višine špirovcev (16 cm) se doda dodatna izolacija nad ali pod konstrukcijo.
- Za energijsko učinkovitost je priporočljiva skupna debelina vsaj 30 cm (nizkoenergijski razred) ali 40 cm (pasivni razred).
2. Nad špirovci (vidno ostrešje)
- Idealna, kadar želimo vidno leseno konstrukcijo.
- Celoten toplotni ovoj se vgradi nad konstrukcijo.
- Uporabljajo se trde leseno vlaknene plošče (npr. Agepan DWD, Steico Universal).
3. Kombinirana izvedba
- Najboljši kompromis med ceno, debelino in učinkovitostjo.
- Kombinacija trdih plošč nad špirovci in mehke izolacije med špirovci zagotavlja optimalno zaščito.
Koristne informacije za streho v naklonu:
Koliko izolacije potrebujem?
- Nizkoenergijska streha: približno 30 cm izolacije (U ≤ 0,14 W/m²K)
- Pasivna streha: približno 40 cm izolacije (U ≤ 0,10 W/m²K)
Kako preprečiti kondenzacijo?
- Pravilna parna zapora (folija ali OSB plošča) z lepljenimi stiki.
- Prezračevalni kanal med kritino in izolacijo.
Kako ohraniti višino v mansardi?
- Del izolacije vgradimo nad špirovce, del pod njih – tako povečamo uporabno višino prostora.
1. IZOLACIJA MED ŠPIROVCI
Najbolj pogost način izvedbe izolacije strehe v naklonu je z vgradnjo izolacije med strešne nosilce – špirovce. Ker so špirovci navadno pretanki (povprečno 14-16 cm) željena skupna debelina izolacije pa je cca. 30 cm, po navadi vgradimo dodatnih 10-15 cm izolacije še nad in pod špirovce.
Skupen izolacijski ovoj take sestave strehe razdelimo na:
- Izolacija nad špirovci, za kar se največ uporabljajo trde lesene vlaknene plošče t.i. sekundarne kritine
- Izolacija med špirovci, za kar se lahko uporabi mehka izolacija v ploščah ali pa vpihana izolacija
- Izolacija pod špirovci v prostoru med spodnjim delom špirovcev in finalno oblogo stropa. Lahko uporabimo ali mehko izolacijo v ploščah ali pa trde plošče za instalcijsko ravnino
- Kritina
- Letve kritine
- Letve zračnega mostu
- Sekundarna kritina
- Izolacija med špirovci
- Parna ovira (lahko ustrezna folija ali OSB plošča)
- Finalna obloga
Koliko izolacije potrebujem?
Poznamo več razredov energetske učinkovitosti kar direktno določi minimalno potrebno debelino izolacije:
- Nizkoenergijski razred pomeni ko skupna toplotna prevodnost ne presega U = 0,14 W/m2K in jo navadno dosežemo z vgradnjo skupaj ca. 30 cm izolacije
- Pasivni razred oziroma pasivna streha se navadno projektira za pasivne in nič energijske objekte, to je kadar želimo res najboljšo možno izolativnost. Pasivni razred dosežemp kadar skupna toplotna prevodnost konstrukcije ne presega 0,10 W/m2K, za kar običajno potrebujemo cca. 40 cm izolacije
Kam in kako vgradim izolacijo?
Ko smo določili energijski razred in posledično potrebno skupno debelino toplotnega ovoja, je potrebno željeno debelino umestiti v oziroma okoli konstrukcije, na debelino posamičnega sloja pa vpliva več dejavnikov.
- Višina špirovcev: standardna višina špirovcev je okoli 16 cm, kar pomeni da potrebujemo še cca. 14 cm dodatne debeline izolacije pod in nad špirovci da bi dosegli željeno izolativnost. Mehka izolacija, ki jo lahko vgradimo pod špirovce je precej cenejša od gostejših leseno vlaknenih plošč za na špirovce, zato se iz ekonomskih razlogov stremi k uporabi 4 ali 6 cm leseno vlaknene plošče, razlika cca. 8-10 cm pa se vgradi pod špirovce. Kako se izvede večja debelina izolacije pod nosilci
- Potrebna stojna višina v podstrešju: Če nameravamo izdelati mansardno stanovanje je stojna višina lahko pomemben dejavnik, saj vgradnja večje debeline izolacije pod špirovci direktno zmanjšuje višino in posledično uporabno površino mansardnega prostora. V tem slučaju povečamo debelino leseno vlaknene plošče nad špirovci ter zmanjšamo debelino izolacije pod njimi in tako zagotovimo kar se da največjo višino končnega stropa in uporabne površine. To sicer malenkostno podraži izvedbo, dobimo pa dragocen dodaten bivalni prostor. Enaka logika velja kadar imamo dovolj višine. V tem primeru lahko zmanjšamo debelino leseno vlaknene plošče nad špirovci ter povečamo debelino mehke izolacije pod špirovci, s čimer pocenimo investicijo.
- Lokacija objekta oziroma toplotne obremenitve: Načelno velja, da za mrzla področja potrebujemo čim boljšo izolativnost, torej čim več mehke izolacije, za vroča področja pa čim boljši fazni zamik, torej čim več čim gostejše leseno vlaknene plošče nad (in/ali) pod špirovci. Torej za Primorsko ciljamo na večjo debelino leseno vlaknene plošče, za hribe pa večjo debelino mehke izolacije.
Pogoste napake pri izolaciji strehe
❌ Premajhna debelina izolacije → prevelike toplotne izgube
❌ Brez sekundarne kritine → nevarnost vdora vode pri toči
❌ Napačno nameščena parna ovira → kondenzacija in plesen
✅ Rešitve Arting → pravilna sestava slojev, preverjeni materiali, dolgotrajna zaščita
V podjetju Arting smo specializirani za naravne izolacije in lesene gradbene materiale.
Naš cilj ni le prodaja izdelkov, ampak celovita podpora pri izvedbi – od svetovanja do logistike.
2. IZOLACIJA NAD NOSILNO KONSTRUKCIJO
Velikokrat naročnik želi da se izvede vidna strešna nosilna konstrukcija. Tako se na Primorskem običajno za konstrukcijo strehe izbere betonska plošča, v hribih pa se velikokrat izvede vidna lesena konstrukcija iz špirovcev ali pa iz križno lepljenih plošč (masivna streha). V takem primeru je potrebno vgraditi celotno debelino toplotnega ovoja na zunanji strani nosilne konstrukcije (plošče, špirovcev).
- Kritina
- Letve kritine
- Letve zračnega mosta
- Sekundarna kritina
- Lesno vlaknena plošča
- Nosilna betonska konstrukcija
Koliko izolacije potrebujem?
Poznamo več razredov energetske učinkovitosti kar direktno določi minimalno potrebno debelino izolacije:
- Nizkoenergijski razred pomeni ko skupna toplotna prevodnost ne presega U = 0,14 W/m2K in jo navadno dosežemo z vgradnjo skupaj ca. 30 cm izolacije
- Pasivni razred oziroma pasivna streha se navadno projektira za pasivne in nič energijske objekte, to je kadar želimo res najboljšo možno izolativnost. Pasivni razred dosežemp kadar skupna toplotna prevodnost konstrukcije ne presega 0,10 W/m2K, za kar običajno potrebujemo cca. 40 cm izolacije
Kam in kako vgradim izolacijo?
Pri izvedbi strehe z izolacijo nad nosilci moramo zaradi večje debeline izolacije pravilno projektirati nosilno konstrukcijo, saj lahko drugače pride do nesorazmerno visokih čelnih in kapnih obrob na napuščih strehe.
To navadno rešimo tako, da se nosilna konstrukcija zaključi v liniji zunanje stene brez napuščev, nakar se izvede še t.i. slepe špirovce nad nosilno konstrukcijo ki so lahko v debelini izolacije ali celo vitkejši. Na ta način se izognemo visokim obrobam v čelu in kapu strehe.
Ko smo določili energijski razred in posledično potrebno skupno debelino toplotnega ovoja, je potrebno željeno debelino umestiti v oziroma okoli konstrukcije, na debelino posamičnega sloja pa vpliva več dejavnikov.
- Višina špirovcev: standardna višina špirovcev je okoli 16 cm, kar pomeni da potrebujemo še cca. 14 cm dodatne debeline izolacije pod in nad špirovci da bi dosegli željeno izolativnost. Mehka izolacija, ki jo lahko vgradimo pod špirovce je precej cenejša od gostejših leseno vlaknenih plošč za na špirovce, zato se iz ekonomskih razlogov stremi k uporabi 4 ali 6 cm leseno vlaknene plošče, razlika cca. 8-10 cm pa se vgradi pod špirovce. Kako se izvede večja debelina izolacije pod nosilci
- Potrebna stojna višina v podstrešju: Če nameravamo izdelati mansardno stanovanje je stojna višina lahko pomemben dejavnik, saj vgradnja večje debeline izolacije pod špirovci direktno zmanjšuje višino in posledično uporabno površino mansardnega prostora. V tem slučaju povečamo debelino leseno vlaknene plošče nad špirovci ter zmanjšamo debelino izolacije pod njimi in tako zagotovimo kar se da največjo višino končnega stropa in uporabne površine. To sicer malenkostno podraži izvedbo, dobimo pa dragocen dodaten bivalni prostor. Enaka logika velja kadar imamo dovolj višine. V tem primeru lahko zmanjšamo debelino leseno vlaknene plošče nad špirovci ter povečamo debelino mehke izolacije pod špirovci, s čimer pocenimo investicijo.
- Lokacija objekta oziroma toplotne obremenitve: Načelno velja, da za mrzla področja potrebujemo čim boljšo izolativnost, torej čim več mehke izolacije, za vroča področja pa čim boljši fazni zamik, torej čim več čim gostejše leseno vlaknene plošče nad (in/ali) pod špirovci. Torej za Primorsko ciljamo na večjo debelino leseno vlaknene plošče, za hribe pa večjo debelino mehke izolacije.
2. Ravna streha
Ravne strehe so značilne za sodobno arhitekturo.
Ker imajo majhen naklon, je izolacija še pomembnejša za preprečevanje pregrevanja poleti in toplotnih izgub pozimi.
Konstrukcija ravne strehe je drugačna od klasične konstrukcije strehe v naklonu.
Razlikuje se predvsem v tem, da ravna streha ni naravno prezračevana konstrukcija, saj toplotna konvekcija, ki poganja prezračevanje na zunanji strani skozi tako imenovani zračni most, deluje le zaradi višinske razlike med slemenom in kapom, ki jo pa v ravni strehi ni.
Posledično ne moremo izkoristiti dveh prednosti prezračevanja strehe:
- odvajanje kondenza iz konstrukcije na zunanji strani, zato pri konstrukciji ravne strehe večinoma projektiramo difuzijsko zaprte sisteme
- odvajanje dela toplote ki prehaja preko kritine do izolacije skozi menjavo zraka med kritino in izolacijo ravno tako ne deluje, zato je pri tem načinu gradnje še bolj pomembno uporabiti ustrezno izolacijo
Izolacijski ovoj ravne strehe mora zato imeti dober fazni zamik prehoda toplote, dobro izolativnost in seveda zadostno kompresijsko trdnost, da bo lahko prenašal tako težo kritine kot tudi dodatno obtežbo nasutja in snega.
Standardni so različni od podnebnih razmer, v Sloveniji se navadno uporablja plošče s tlačno trdnostjo med 50 in 70 kPa, v slučaju večjih obtežb pa tudi do 100 kPa.
Leseno vlaknenih izolacijskih plošč za ravne strehe je več vrst, ki se ločijo predvsem po gostoti in posledično po kompresijski trdnosti ter toplotni izolativnosti.
Izvedba izolacije:
- Toplotni ovoj iz trdih plošč visoke gostote (npr. Steico Top, Agepan DWD).
- Več slojev z različnimi gostotami izboljša fazni zamik toplote.
- Posebna pozornost hidroizolaciji in odvodnjavanju.
Koristne informacije:
- Pri ravnih strehah je ključno, da parna ovira in hidroizolacija delujeta usklajeno.
- Lesno vlaknene plošče so primerne tudi za betonske konstrukcije, saj omogočajo paroprepustnost.
- Za večjo toplotno stabilnost priporočamo vsaj 25 – 30 cm izolacijskega ovoja.
1. IZOLACIJA MED NOSILCI
Konstrukcija ravne strehe je sicer izjemno enostavna, potrebno pa je upoštevati da izvedba klasične prezračevane strehe ne deluje zaradi premajhnih razlik v višini slemena in kapa strehe. To posledično vpliva na odločitev kako ustrezno izvesti odvodnjavanje in pa ali naj bo konstrukcija difuzijsko odprta ali zaprta. Najenostavneje je izvesti difuzijsko zaprto konstrukcijo z uporabo parne zapore pod izolacijo.
V zadnjem času pa se pojavljajo tudi rešitve za difuzijsko odprto konstrukcijo, ko uporabimo parno oviro s spremenljivo prepustnostjo na prehod vodne pare. V tem slučaju načrtno dovolimo da se tokom hladnih mesecev akumulira nekaj vlage zaradi kondenzacije v izolaciji, v toplih mesecih pa se proces obrne in vlaga prehaja iz izolacije nazaj v prostor spodaj. Tako se izolacija spet izsuši, ma sami izolaciji iz lesenih vlaken pa ne nastane nobena škoda, saj je za razliko od klasičnih izolacij odporna na vlago.
- Prodec
- Filc
- Zaščitna hidroizolacije
- Hidroizolacija (SIKA, EPDM)
- Parna ovira (lahko ustrezna folija ali OSB plošča)
- Letve prezračevanja
- Sekundarna kritina
- Izolacija med nosilci
- Parna ovira (lahko ustrezna folija ali OSB plošča)
- Mavčnokratonska plošča
- A – KVH nosilna konstrukcija
- B – OSB podkonstrukcija z letvijo
- C – AIRSTOP – lepilni trak
Koliko izolacije potrebujem?
Poznamo več razredov energetske učinkovitosti kar direktno določi minimalno potrebno debelino izolacije:
- Nizkoenergijski razred pomeni ko skupna toplotna prevodnost ne presega U = 0,14 W/m2K in jo navadno dosežemo z vgradnjo skupaj ca. 30 cm izolacije
- Pasivni razred oziroma pasivna streha se navadno projektira za pasivne in nič energijske objekte, to je kadar želimo res najboljšo možno izolativnost. Pasivni razred dosežemp kadar skupna toplotna prevodnost konstrukcije ne presega 0,10 W/m2K, za kar običajno potrebujemo cca. 40 cm izolacije
Kam in kako vgradim izolacijo?
Pri izvedbi ravne strehe z izolacijo med nosilno konstrukcijo se večinoma pri stanovanjskih objektih prilagaja debelina oziroma višina nosilcev strehe izbrani debelini toplotne izolacije oziroma izbranemu energijskemu razredu. Najpogostejša zahtevana debelina in s tem tudi višina nosilcev je 36 ali 40 cm, s čimer tudi enostavno zadovoljimo zahtevam statičnih obremenitev pri normalnih razponih nosilcev.
Izvedba izolacije je zelo enostavna. Na zgornjo stran konstrukcije se po navadi položijo kar konstrukcijske OSB plošče, ki služijo kot podloga za montažo kritine. Na spodnjo stran konstrukcije se vgradi ustrezna parna zapora.
V prekate med nosilci se položi mehka izolacija , največkrat kar vpihana lesena vlakna ali celuloza.
2. IZOLACIJA NAD NOSILCI/PLOŠČO
Konstrukcija ravne strehe je sicer izjemno enostavna, potrebno pa je upoštevati da izvedba klasične prezračevane strehe ne deluje zaradi premajhnih razlik v višini slemena in kapa strehe. To posledično vpliva na odločitev kako ustrezno izvesti odvodnjavanje in pa ali naj bo konstrukcija difuzijsko odprta ali zaprta. Najenostavneje je izvesti difuzijsko zaprto konstrukcijo z uporabo parne zapore pod izolacijo
- Kritina
- Podložna plošča za montažo ravne kritine
- Izolacija med nosilci
- Parna zapora ali ovira
- Finalna obloga
Koliko izolacije potrebujem?
Poznamo več razredov energetske učinkovitosti kar direktno določi minimalno potrebno debelino izolacije:
- Nizkoenergijski razred pomeni ko skupna toplotna prevodnost ne presega U = 0,14 W/m2K in jo navadno dosežemo z vgradnjo skupaj ca. 30 cm izolacije
- Pasivni razred oziroma pasivna streha se navadno projektira za pasivne in nič energijske objekte, to je kadar želimo res najboljšo možno izolativnost. Pasivni razred dosežemp kadar skupna toplotna prevodnost konstrukcije ne presega 0,10 W/m2K, za kar običajno potrebujemo cca. 40 cm izolacije
Kam in kako vgradim izolacijo?
Izvedba ravne strehe z izolacijo nad nosilno konstrukcijo je najpogostejši način izvedbe ravne strehe. Strehe večjih objektov (javni, industrijski, bloki ipd.) imajo navadno nosilno konstrukcijo strehe iz betona ali križno lepljenih lesenih plošč, na katero se montira izolacijski sloj, čez njega pa kritina.
Sama montaža je zelo enostavna. Po nosilni plošči najprej položimo parno zaporo, na njo pa položimo trde izolacijske plošče. Priporoča se polaganje večslojno, pri čemer se plošče po širini in višini zamikajo za vsaj 20 cm, s čimer se dodatno zavarujemo pred nastankom toplotnih mostov. Čez položimo konstrukcijske OSB plošče, na katere potem pritrdimo kritino.
Sloj toplotne izolacije lahko izvedemo na dva načina:
- Z uporabo tlačno trdnih izolacijskih plošč: odvisno od zahtevane debeline izolacije položimo eno ali večslojno trde izolacijske plošče , čez pa po potrebi položimo konstrukcijske OSB plošče za montažo kritine.
- Pri zahtevanih večjih debelinah izolacije lahko alternativno izvedemo leseno podkonstrukcijo v željeni debelini izolacije (ponavadi iz lesenih I profilov) , čez položimo konstrukcijske plošče OSB, v prekate pa vgradimo mehko izolacijo kot na primer vpihana lesena vlakna ali celulozo.
Vprašanje ki se vedno poraja pri izvedbi ravne je kako najlažje izvesti padce za odvodnjavanje. Na volje je več pristopov:
- Izvede se nosilna plošča v naklonu
- Padce se izvede z trdimi ploščami v naklonu ali pa z podkonstrukcijo v naklonu.
Kako do popolne izolacije strehe
v 3 korakih:
1. Analiza in svetovanje
Pošljite nam načrt ali okvirne mere – naši strokovnjaki preverijo konstrukcijo in svetujejo optimalno rešitev.
2. Izbor materialov
Na podlagi vrste strehe in želene energetske učinkovitosti pripravimo predlog materialov in debelin.
3. Dobava in podpora
Material dostavimo iz lastnega skladišča, po potrebi svetujemo tudi pri montaži.
