Primerjava stroška klasične in montažne gradnje

28. 2. 2022

Eden odločilnih faktorjev pri izbiri načina gradnje nove hiše je cena gradnje. Med investitorji še vedno prevladuje prepričanje, da je lesena gradnja dražja od klasične gradnje z opeko in betonom. To prepričanje je v grobem posledica zmotne predpostavke, da so vse hiše oziroma njihove gradbeno fizikalne lastnosti enake kar je približno enako kot bi v avtomobilskem svetu rekli da so vsi avtomobili enaki ne glede na motor, vozne lastnosti in opremo.

Poznamo mnogo kvalitetnih razredov tako klasične kot tudi montažne gradnje. Tako kot pri klasični gradnji poznamo poceni rešitve (kot na primer beton plus stiripor) in dražje (kot npr. izolirani opečni zidak plus kamena volna ali leseno vlaknena plošča) so tudi pri montažni gradnji cenovno ugodne rešitve (kot npr. skeletna stena izolirana s stekleno volno in fasadnim stiroporjem) in dražje rešitve (kot npr. masivna lesena plošča CLT plus leseno vlaknena plošča). Zato je za pošteno primerjavo med načini gradnje potrebno primerjati objekte primerljivih kvalitetnih razredov.

V Nemčiji že leta pri analizi stavb uporabljajo termin “Wohnungsanlage” – v prevodu “priprava za bivanje”. Tovrstna analiza poskuša pomaga odgovoriti na dva pomembna vprašanja: Kako kvalitetno naj gradim oziroma posledično koliko znaša začetna investicija? ter Kolikšen je letni / mesečni strošek uporabe oziroma delovanja?

Formula je preprosta:

(Investicija) + (Strošek obratovanja)

Strošek bivanja na leto = Število let uporabe

Pri čemer je:

Investicija: strošek izvedbe konstrukcije, izolacije, stavbnega pohištva ter strojnih in elektro instalacij

Strošek obratovanja: stroški energije potrebne za delovanje objekta, stroški tekočega vzdrževanja

Število let uporabe: navadno je življenski cikel stavbe okoli 30 let. Po tem času je ponavadi potrebna temeljita sanacija.

Formula odraža kar nam je vsem jasno: če vgradimo več in boljšo izolacijo bodo stroški ogrevanja in hlajenja nižji in obratno. Enako velja za kvaliteto oken, vhodnih vrat, za rekuperacijo toplote pri sistemu prezračevanja in tako naprej za celotni zunanji obod objekta. Uporaba kvalitetnih materialov v gradnji sicer zvišuje samo ceno gradnje oziroma obnove, a istočasno lahko občutno zniža stroške porabe energije za celo dobo uporabe objekta kar lahko bistveno poceni strošek bivanja. Odličen primer je obnova stare vile v Ljubljani, kjer so izvedli energetsko sanacijo (izolacija fasade in strehe, zamenjava starih oken z energijsko učinkovitimi), s čimer so zmanjšali račun za ogrevanje za več kot 60%. Investicija se je povrnila že v 7 letih, vsa naslednja leta pa predstavljajo čisti prihranek.

Zaklučimo lahko da če nas zanima le ekonomska primerjava različnih načinov gradnje moramo primerjati strošek izvedbo le zunanjega ovoja (zunanje fasadne stene, streha, okna in vrata ter strojne in elektro instalacije), saj so vsi ostali stroški ki sicer predstavljajo velik del investicije (talne obloge, pohištvo in ostala oprema objekta) praktično enaki ne glede na vrsto gradnje:

Postavka	Klasična gradnja	Montažna gradnja
Nakup zemljišča	ENAKO	ENAKO
Komunalni prispevek	ENAKO	ENAKO
Arhitektura in projekti	ENAKO	ENAKO
Zemeljska dela	ENAKO	ENAKO
Temelji, klet in temeljna plošča	ENAKO	ENAKO (*)
Zunanje in notranje stene kpl z izolacijo ter plošča nadstropja	ENAKO	ENAKO (**)
Streha s kritino in izolacijo	ENAKO	ENAKO
Stavbno pohištvo	ENAKO	ENAKO
Fasada	ENAKO (***)	ENAKO
Elektro instalacije	ENAKO	ENAKO
Strojne instalacije	ENAKO	ENAKO
Ometi in tlaki	ENAKO	ENAKO (****)
Talne obloge in keramika	ENAKO	ENAKO
Zunanja ureditev	ENAKO	ENAKO
Oprema	ENAKO	ENAKO

(*) Načelno je lahko pri leseni gradnji zaradi nižje skupne teže končnega objekta mogoče izvesti temelje in nosilno ploščo celo ceneje kot pri klasični betonski gradnji
(**) Če primerjamo sestave z enakimi gradbeno fizikalnimi lastnostmi
(***) Če upoštevamo zahtevo po difuzijski odprtosti se pri klsični gradnji uporbi paroprepusten omet
(****) Sicer odvisno od zahtev, ampak večinoma je izvedba ometov in tlakov v leseni gradnji cenejša

Na osnovi te primerjave lahko zaključimo, da je edina večja razlika v strošku investicije gradbena izvedba zunanjih sten in plošče nadstropja, prav vsi ostali parametri pa so praktično do evra enaki. Postavka izgradnje sten in nadstropja pri vseh treh načinih gradnje precej variira v odvisnosti od arhitekture objekta. Za enostavne objekte je verjetno res najceneje zgraditi objekt iz opeke in betona, pri kompleksnejših zasnovah pa je lahko zaradi statike in obremenitev lesena gradnja celo cenejša kot klasična. Torej, nemogoče je pavšalno navesti kakšen način gradnje je vedno najcenejši, vsi se bomo pa strinjali, da je celotna razlika ob upoštevanju enakih zahtev zelo majhna.

Ob upoštevanju, da je skupna dejanska vrednost investicije v novo hišo danes v Ljubljani in okolici okoli 500.000 EUR ali celo več, pomeni ta potencialna razlika največkrat manj kot 3% skupne investicije, kar pa več kot odtehta kvaliteto in udobje bivanja v lesenem objektu.