Prezračevana streha in zračni most

Pri konstrukciji strehe je v zadnjem času prišlo do velikih sprememb. Nekoč so bila podstrešja neizrabljena, prazna in prezračevana, v zadnjih 30 letih pa smo pospešeno začeli izkoriščati podstrehe za izdelavo mansardnih stanovanj, s čimer je streha postala direkten zunanji ovoj stanovanjske površine. Posledično so se bistveno spremenile zahteve in sestave pri izvedbi strehe, saj je poleg zagotavljanja vodotesnoti objekta streha morala zagotavljati še toplotno izolativnost, saj bi bilo drugače bivanje v mansardi vroče poleti in hladno pozimi. Prav izvedba mansardnih stanovanj je botrovala uvedbi zračnega mostu in sekundarne kritine.

 

Sekundarna kritina

 

S predelavo zračnega podstrešja v mansardno stanovanje je vodotesnost strehe postala še pomembnejša, saj lahko pride v primeru tudi najmanjšega puščanja kritine do takojšnje poškodbe izolacije strehe in velike škode v bivalnem prostoru. To je še posebej očitno v zadnjih letih, ko imamo pogoste močne nevihte z močnim vetrom veliko točo, ki lahko pokoduje ali celo odnese strešnike. Zato se v konstrukcijo strehe vgradi dodaten zaščiten vodotesen sloj direktno na špirovce, ki ga imenujemo sekundarna kritina.

 

Sekundarna kritina je lahko izvedena na več načinov:

1. Samo paroprepustna folija brez podloge: to je najcenejša rešitev ki se jo ne priporoča, saj se folija brez podložne konstrukcije sčasoma povesi, raztegne in neha opravljati svojo funkcijo
2. Paroprepustna folija na podlogi iz desk: tehnično je to ustrezna rešitev, saj deska zagotavlja podporo foliji in preprečuje raztezanje. Slaba stran te izvedbe je da rešitev ni poceni, opravlja pa le funkcijo sekundarne kritine.
3. Leseno vlaknene izolacijeske plošče: lesenovlaknene plošče opravljajo funkcijo tako sekundarne kritine kot tudi masivne izolacije, kar zagotavlja dodatno toplotno izolativnost in tudi fazni zamik.

 

Zračni most

 

Zračni most imenujemo sloj zraka med strešniki in sekundarno kritino. Izvedemo ga tako, da na sekundarno kritino vzdolžno po špirovcih pritrdimo leseno letev navadno debeline 5 cm, s čimer kritino odmaknemo od sekundarne kritine in tako dobimo zračni most. Zrak v zračnem mostu se zaradi konvekcije segreva in počasi dviga proti slemenu, kjer ga izpustimo iz konstrukcije preko prezračevanega slemena. Nadomesti ga svež hladnejši zrak, ki vstopa v kapu strehe. To “kroženje” zraka pod kritino prinaša več dobrih posledic:

1. Odvajanje odvečne toplote poleti, saj ni direktnega stika med kritino in izolacijo, kar je kot da bila hiša vedno v senci
2. Sušenje kondenza na spodnji strani kritine. Ko na pregreto kritino pade dež (to je še posebej očitno pri kovinskih kritinah), to bistveno zniža temperaturo kritine in povzroči, da se vroč zrak pod kritino na hitro ohladi ter odda vlago kot kondenz. Zrak, ki kroži pod kritino to vlago brez posledic posuši in odda v okolje.
3. Sušenje kondenza iz izolacije strehe. Pri difuzijsko odprti gradnji zračna vlaga iz bivalnega prostora kontrolirano prehaja skozi izolacijo strehe in naprej čez sekundarno kritino v zračni most in ven, s čimer pripomore k pravilnemu delovanju izolacije ter podaljšuje življenjsko dobo izolacije.