Instalacijska ravnina in zrakotesnost

 

Zakaj je zrakotesnost pomembna?

 

Da bi razumeli zakaj govorimo o zrakotesnosti moramo najprej razumeti kaj se dogaja z zrakom v bivalnem protoru predvsem tokom hladnih mesecev. Dokler je temperatura na notranji in zunanji stani objekta enaka ni nobene potencialne razlike, ki bi poganjala premikanje zraka. Ko pa zapremo okna in vrata ter začnemo ogrevati objekt, se zaradi dviga temperature in tudi vlage povzročene z bivanjem (kuhanje, pranje ipd.) tlak zraka v notranjosti začne povečevati ta pa potiska topel vlažen zrak iz notranjosti v zunanji obod objekta – torej stene in strehe proti zunanjosti.

 

Izolacije večinoma delujejo na način, da v svoji strukturi ujamejo zrak, ki je odličen izolator, a le če se ne premika. Dobra primerjava je debel volneni pulover – če ni vetra in je zrak ujet v volni pri miru nam je prijetno toplo, če pa zapiha veter in zamenja zrak v puloverju z novim, hladnim zrakom, pa pulover ne deluje. Problem rešimo z vetrovko, ki preprečuje to menjavo zraka in nas drži na toplem. Enak princip velja za izolacijo hiše. Povečan tlak v prostoru poriva zrak skozi izolacijo proti zunanjosti in ji zmanjšuje funkcionalnost. Da to preprečimo, moramo po notranji strani zunanjega ovoja hiše vgraditi zrakostesni sloj, ki preprečuje gibanje zraka iz notranjosti v konstrukcijo.

 

Za izvedbo zrakotesnega sloja lahko uporabimo vrsto različnih materialov, od različnih folij (paroprepustne folije, parne zapore … ) pa do raznih plošč (OSB, cementnovlaknene plošče…). Izbira materiala ni tako pomembna kot je zagotoviti da so tudi najmanjše reže, preboji in stiki zatesnjeni, za kar uporabljamo ustrezne lepilne trakove za tesnjenje stikov.

 

Torej, zrakotesnost zagotavlja manjše toplotne izgube, zaščito pred nastankom kondeza v izolaciji in posledično varuje pred nastankom plesni in gnilobe. 

 

Izzivi pri zagotavljanju zrakotesnosti

 

Izzivi pri izvebi zrakotesnega sloja nastopijo pri tesnjenju prebojev. Za tesnenje prebojev oken in vrat uporabljamo ustrezne lepilne trakove in tesnilne mase, večji izziv pa predstavljajo elektro instalacije (vtičnice, stikala) in strojne instalacije. Načelno lahko instalacije pri montažni gradnji sicer vgradimo v notranjost skeleta, ampak to pomeni da je potrebno prav vsak preboj skozi zrakotesni sloj zatesniti, kar zahteva veliko časa in natančnosti. Da bi se temu izognili in poenostavili izvedbo, izvedemo tako imenovano instalacijko ravnino na notranji strani zrakotesnega sloja. 

 

 

Instalacijsko ravnino lahko izvedemo na dva načina:

 

 

Na zrakotesni sloj konstrukcije, ki je najpogosteje OSB plošča, privijačimo leseno ali kovinsko podkonstrukcijo debeline 4 – 6 cm odvisno od instalacij. V tako dobljenih prekatih izvedemo vse instalacije, ostali prazni prostor zapolnimo z dodatno mehko izolacijo in vse prekrijemo z mavčnokartonskimi ploščami kot finalno oblogo.

 

 

 

 

 

 

Lahko pa izognemo izvedbi podkonstrukcije in uporabimo trde lesenovlaknene plošče, ki jih pritrdimo direktno v podkonstrukcijo. V njih z rezkarjem izdolbemo utore ustreznih dimenzij za instalacije, vgradimo instalacije in vse prekrijemo z mavčnokartonskimi ploščami.

 

 

 

 

Na ta način pri izvedbi instalacij ne poškodujemo zrakotesnega sloja in zelo poenostavimo izvedbo vseh instalacij.