Zahteve pri projektiranju strehe

Najpomembnejša zahteva, ki jo morajo strehe izpolnjevati, je zaščita zgradbe pred padavinami. Neposredno po zahtevi za tesnjenje proti dežju, toči ali snegu sledi toplotna zaščita. V zimskem času izgubljajo podstrešni prostori bistveno več toplote kot pritlični prostori, saj imajo bistveno večji del površin sten in stropa proti zunanjosti. Isti vzrok doprinaša v poletnem času k bistveno večjem vnosu toplote v podstrešne prostore. Prav zaradi tega je potrebno pri izvedbi konstrukcije strehe enakovredno upoštevati parametre za dobro toplotno zaščito pozimi in za učinkovito zaščito pred vnosom poletne toplote.

Zaščita pred poletno vročino



Isti razlogi, ki v primerjavi z ostalimi zunanjimi gradbenimi elementi pozimi vodijo do prevelikih izgub toplote prek strešnih površin, povzročajo poleti visok vnos toplote v podstrešne prostore. Razmerje zunanje površine glede na volumen prostora je pri strehi posebej neugodno. Strehe imajo izredno veliko površino za prenos toplote v primerjavi z majhnim volumnom spodaj ležečih prostorov. Odvajanje toplote prek prezračevanja strešne kritine v primerjavi s prezračevanjem stenskih fasad ne deluje zadovoljivo. Zaradi tega poleti prihaja do zelo visokih temperatur (med 60 in 80 °C) v strešnem vmesnem prostoru neposredno pod kritino. Poleg tega imajo strehe kar najmanjše mere za akumuliranje. Izhajajoč iz strešnega vmesnega prostora je ustrezna samo konstrukcija iz lahkih materialov, torej izolacijskih materialov. Zato je ravno pri strehi tako pomembno pravilno načrtovanje dušenja amplitude in faznega zamika. Z višjim dušenjem amplitude in daljšim faznim zamikom učinkuje konstrukcija strme strehe proti pregrevanju spodaj ležečih prostorov.
Priporočila za izvedbo zaščite predpoletno vročinoza neprozorne gradbene elemente
Dušenje amplitudeFazni zamik
≥ 10≥ 10 ur

Protihrupna zaščita

Za streho kot tipičen zunanji gradbeni element veljajo enake zahteve kot za zunanje stene. Če je pri notranjih delih stavb odločilno, ali hrup prihaja iz tujih stanovanjskih ali poslovnih virov, pa so zahteve za zunanje dele odvisna od splošnih potreb zaščite prostorov in od nivoja zunanjega hrupa. Bolj glasna kot je okolica in bolj kot je prostor potreben zaščite, toliko višje so zahteve za zvočno izoliranje zunanjih površin, tudi strehe. Te v tabeli prikazane vrednosti je potrebno v odvisnosti od razmerja stenske ali strešne površine do osnovne površine prostora ustrezno povečati ali zmanjšati. Majhna zunanja stena čelno na globok ozek prostor na primer v prostor prenaša manj zvočne energije kot če bi bil prostor z daljšo stranjo omejen na zunanjo stran in bi tako v razmerju do enake osnovne površine tvoril bistveno večjo površino prenosa.

Pri delnih površinah z različnimi merami zvočne izolacije R’w je potrebno višjo mero zvočne izolacije v skladu z normativnim programom po DIN 4109 zmanjšati. Zmanjšanje je odvisno od deleža površine s slabšo mero zvočne izolacije glede na skupno površino in od razlike med obema merama zvočne izolacije. Za ekonomično gradnjo mora biti ta razlika vedno kolikor je le mogoče majhna. Strešno okno s slabšo protihrupno zaščito je možno kompenzirati samo z boljšo strešno konstrukcijo. Enostavneje je običajno dobro strešno konstrukcijo kombinirati z boljšim oknom. V tem priročniku predstavljeni primeri strešnih konstrukcij vam bodo ponudili možne ekonomične rešitve za vaša stanovanja.
DIN 4109, Tabela 8Zahteve za izolacijo zračnega hrupa na zunanjih gradbenih delih
Vrste prostorov
Področje nivoja hrupa„odločilen nivo zunanjega hrupa“Prostori z ležišči v bolnišnicah in sanatorijihProstori za zadrževanje v stanovanjih, prenočiščih, prostori za izobraževanje itd.Pisarniški prostori 1) itd.
dB(A)dovoljen R’w,res zunanjih gradbenih delov v dB
Ido 553530-
II55 - 60353030
III61 - 65403530
IV66 - 70454035
V71 - 75504540
VI76 - 80**5045
VII> 80****50


Za zunanje gradbene elemente prostorov, za katere zmanjšan zunanji hrup zaradi v prostorih izvedenih aktivnosti prispeva samo neznaten delež k nivoju v notranjem prostoru, ni postavljenih nobenih zahtev.

**Tu je zahteve potrebno določiti na osnovi danosti na mestu samem.
Zahteve za strehe v zvezi s protipožarno zaščito so podane v Evropski uniji v več različnih veljavnih predpisih za gradbeništvo in so v osnovi enaka: v prostostoječih enodružinskih hišah ter v eno- do dvonadstropnih zgradbah z eno do treh bivalnih enot v splošnem ni zahtev glede protipožarne zaščite strešnih konstrukcij. Pri večjih zgradbah pa je potrebno po vseh pravilih strehe izvesti tako, da zadržujejo ogenj (F30). Zahteva po protipožarni izvedbi strehe (F90) velja samo v izjemnih primerih, npr. če strešna konstrukcija nosi strope, ki morajo biti zaradi njihove višine nad površino in njihove uporabe izvedeni kot obstojni na ogenj. Pravzaprav bo samo pri zgradbah posebne vrste in namena včasih v okviru rizično orientiranega koncepta protipožarne zaščite zahtevan razred odpornosti na ogenj F60. Zahtevani razred odpornosti na ogenj se pri strehah po vseh pravilih nanaša na upornost proti ognju s spodnje strani. V splošnem morajo biti strehe za zaščito pred ognjem iz zunanje strani opremljene s „trdno“ kritino.

V osnovi so možne tudi tako imenovane „mehke“ kritine iz lesenih skodel ali trstičja, vendar pa morajo izvesti potem drugi ukrepi – npr. večja razdalja med zgradbami – za zmanjševanje nevarnosti, ki izhaja iz lahke vnetljivosti tovrstnih streh. Ker se zahteve v evropskih predpisih za gradbeništvo v podrobnostih nekoliko razlikujejo, je brezpogojno potrebno, da se pri načrtovanju zgradbe o posameznih zahtevah ustrezno pozanimate. Za načrtovalca je pomembno, da doseže cilje protipožarne zaščite z ekonomičnimi rešitvami in da priključne podrobnosti izdela tako, da so protipožarno-tehnične karakteristike gradbenih delov ohranjene tudi v priključkih gradbenih delov.

Protipožarna zaščita



Statika


Statična izvedba strešnih škarnikov in leg kot tudi povezava konstrukcije se izvaja v skladu s predpisi v posamični državi. Posebej pri strehah z zahtevami po protipožarni zaščiti igrajo pomembno vlogo pri tem medosne razdalje nosilnih letev za opaženje s spodnje strani. Maksimalni dovoljen razpon posameznega opaženja ustrezno definira proizvajalec. Pri pritrjevanju nasprotnih letev na podložne plošče je izračunano dokazilo za prevzemanje obremenitve kritine in snežne obtežitve izpolnjeno, če je konstrukcija izvedena tako kot je prikazano na primerih konstrukcij za izoliranje med škarniki. Za primere zaščite pred vetrom je potrebno opraviti posebna dokazila. Tudi pri izoliranju nad nosilci je potrebno, odvisno od uporabljenih sredstev za povezavo, opraviti statično potrditev za vzdržljivost obremenitve nasprotnih letev in izolacijskega materiala.
Statična izvedba strešnih škarnikov in leg kot tudi povezava konstrukcije se izvaja v skladu s predpisi v posamični državi. Posebej pri strehah z zahtevami po protipožarni zaščiti igrajo pomembno vlogo pri tem medosne razdalje nosilnih letev za opaženje s spodnje strani. Maksimalni dovoljen razpon posameznega opaženja ustrezno definira proizvajalec. Pri pritrjevanju nasprotnih letev na podložne plošče je izračunano dokazilo za prevzemanje obremenitve kritine in snežne obtežitve izpolnjeno, če je konstrukcija izvedena tako kot je prikazano na primerih konstrukcij za izoliranje med škarniki. Za primere zaščite pred vetrom je potrebno opraviti posebna dokazila. Tudi pri izoliranju nad nosilci je potrebno, odvisno od uporabljenih sredstev za povezavo, opraviti statično potrditev za vzdržljivost obremenitve nasprotnih letev in izolacijskega materiala.

Akustika prostora


Zaščita lesa

Po pogojih, ki so predstavljeni v DIN 68800-2, se lahko pri strehah v gradbeništvu kemična zaščita lesa opusti. Ker investitorji kemično zaščito lesa vse bolj razumejo kot pomanjkljivost, se lahko kemična zaščita lesa opusti v tistih primerih, kjer je možno preprosto izpolniti pogoje za zadostno konstruktivno zaščito lesa. Vse tu predstavljene strešne konstrukcije ustrezajo razredu ogrožanja GK0 po DIN 68800-2, v kolikor je strešna konstrukcija sestavljena iz tovarniško izdelanih strešnih elementov s predpisanim nadzorom kakovosti. Uporaba zadostno suhega lesa je pri tem obligatorna.
Povpraševanje