Odločitev o vrsti nosilne konstrukcije za talne obloge je odvisna od nosilnosti plošče ter želja investitorja:

1. Klasični mokri estrih se brez problema lahko izvede v vseh novogradnjah, kjer obtežba ni problematična. Prednost je predvsem visoka akumulacija toplote in dobra toplotna prevodnost, kar je super pri izvedbi talnega ogrevanja, slaba stran pa je, da pri gradnji vnesemo v objekt precejšnjo količino vode, ki jo je potrebno izsušiti to pa pomeni ca. 2 meseca zastoja v gradnji.
2. Suhi estrihi so, odvisno od sistema in zahtev, kar OSB, mavčno kartonske ali betonsko vlaknene plošče, položene ploskovno na sloj izolacije. Njihova funkcija je predvsem razpršitev točkovne obremenitve na večjo površino in pa kot ustrezna podloga za lepljenje talnih oblog.

Za izolacijo lahko uporabimo več različnih materialov. Generalno jih ločimo glede na tako imenovano tlačno trdnost na mehke in goste izolacije. Tlačno trdne (goste) izolacijske plošče enostavno ploskovno položimo na ravno nosilno podlago brez kakršnekoli dodatne podkonstrukcije, saj so dovolj trde, da prenesejo standardno obtežbo za bivalne prostore. Če pa podlaga ni dovolj ravna ali pa se zahteva večja debelina debeline, pa je enostavneje izvesti leseno podkonstrukcijo v željeni debelini talne izolacije s katero izravnamo tla, vmes vgradimo npr. leseno volno, čez pa položimo OSB plošče na katero lepimo finalno oblogo.

Za posebej neravne površine je varianta uporabiti tudi nasutje iz posebnih materialov, ki enakomerno prenašajo obremenitev, čez pa spet OSB ali mavčno kartonske plošče, tako da dobimo tako imenovana plavajoča tla. Slednje se predvsem uporablja pri sanaciji starih stavb. V primeru polaganja tako imenovanega ladijskega (kmečkega) poda je na voljo tudi posebej za ta namen razvit sistem talne izolacije, ki ima med izolacijskimi ploščami že pred pripravljeno leseno konstrukcijo, v katero brez problema direktno pritrjujemo lesene letve kot finalno oblogo.