SKELETNA STENA S KONTAKTNO FASADO

Najbolj uporabljan in razširjen način izvedbe zunanje skeletne stene je s fasadnimi leseno vlaknenimi ploščami, ki so prav posebej proizvedene za nanos kontaktnih fasad. Najbolj pogosta uporabljena debelina plošč je 6 cm, ki nudi optimalno razmerje med faznim zamikom prehoda toplote, trdnostjo in enostavnostjo montaže. Pri pasivni gradnji, kjer se projektira izjemno debel skelet (več kot 300 mm), dodatni fazni zamik niti ni potreben, zato lahko uporabimo tudi tanjše, 4 cm debele fasadne plošče. Če pa se zahteva povečan fazni zamik pri normalni debelini skeleta (16 - 24 cm) pa se priporoča uporaba debelejših plošč - 8 cm ali več. V prostor med vertikalnimi nosilci konstrukcije se vgradi mehka izolacija, po navadi lesena volna ali pa vpihana izolacija - celuloza ali vpihana lesena vlakna.
Odločitev kateri je najbolj primeren material je odvisna predvsem od debeline skeleta in načina izvedbe - na primer če se izvede križna (dvojna prečna) nosilna konstrukcija, kjer niso zaključeni prekati je vpihovanje izjemno težko in je enostavneje uporabiti leseno volno. V primeru zelo razgibanega skeleta z nepravilno oblikovanimi prekati pa je mnogo lažje vgraditi vpihano izolacijo.. Skupen toplotno izolacijski ovoj po navadi dopolni še uporaba izolacije v instalacijski ravnini, kjer razpeljemo elektro in strojne instalacije. Instalacijska ravnina se lahko izvede iz kompresijsko trdnih plošč, ki se jih direktno pritrdi na OSB plošče na notranji strani ali pa iz mehke izolacije (npr. lesene volne) ki se jo vgradi med podkonstrukcijo. Debelina instalacijske ravnine je odvisna od instalacij, ki jih nameravamo razpeljati in se praviloma giblje med 4 in 6 cm, po potrebi pa lahko izvedemo tudi debelejše.