Skip to main content

Kako izbrati pravi material za izolacijo?

By 25. aprila, 2023Trajnostna gradnja

Kako pravilno izbrati ustrezno izolacijo?

Verjetno si vsakdo ┼żeli ┼żiveti v zdravi hi┼íi, ki bi bila neodvisna od gibanja cen energije, hkrati pa bi morala biti grajena tako, da nihanja zunanjih temperatur ─Źim manj vplivajo na temperaturo v notranjosti.

Sama gradnja naj bo enostavna in cenovno ugodna, hkrati pa trajna s ─Źim manj┼íimi stro┼íki vzdr┼żevanja. V kolikor ┼żelimo dose─Źi vse navedene parametre moramo poiskati izolacijske materiale, ki ─Źim bolj ustrezajo naslednjim tehni─Źnim zahtevam:

  • Toplotna prevodnost materiala (╬╗ = W/mK) naj bo ─Źim ni┼żja, saj je pomembno, da izgubimo skozi materiale, ki nas obdajajo ─Źim manj toplote.
  • Specificna toplota materiala (c = J/kgK) naj bo ─Źim vi┼íja, saj je dobro, da materiali akumulirajo ─Źim ve─Ź energije.
  • Gostota materiala (kg/m3) naj bo ─Źim vi┼íja, saj le ta skupaj s specifi─Źno toploto materiala vpliva na toplotno stabilnost stavbe.
  • Difuzijska upornost prehodu vodne pare (┬Á) naj bo ─Źim ni┼żja. saj ta skupaj z debelino materiala pove s kak┼ínim uporom prehaja vodna para skozi posamezen material (Sd = m) in posledi─Źno dolo─Źa lastnosti izparevanja kondenzata iz izolacije.

Katere lastnosti so pomembne pri izbiri izolacije?

─îe med seboj primerjamo razli─Źne izolacijske materiale, lahko ugotovimo velike razlike ne samo po vrsti uporabljene surovine (steklo, kamen, les ipd.), ogromne razlike so tudi med izolacijami iz iste surovine (npr. steklene volne so na voljo s koeficienti toplotne prevodnosti od 0,032 – 0,044 W/mK ipd.). Posledi─Źno so velike razlike tudi v gostoti, faznem zamiku prehoda toplote in seveda ceni.

Mehke izolacije izdelane iz lesa kot na primer lesena volna ali celulozna izolacija, imajo v primerjavi z ostalimi izolacijami zelo dobre lastnosti, saj imajo nizko toplotno prevodnost (od 0,036 W/mK), visoko specifi─Źno toploto (v povpre─Źju 2.100 J/KgK), relativno visoko gostoto ( ca. 50 do 60 kg/m3), ter majhno difuzijsko upornost vodni pari (1,1).

┬áLesno vlaknene plo┼í─Źe imajo toplotno prevodnost (od 0,038 ÔÇô 0,048 W/m2K) a isto visoko specifi─Źno toploto (2100 J/KgK). Skupaj s te┼żo 140 do 270 kg/m3 dosegajo v primerjavi z ostalimi materiali tudi do 7 krat dalj┼íe fazne zamike prehoda toplote, isto─Źasno pa je difuzijska upornost vodni pari le 3 do 11, kar omogo─Źa difuzijsko odprto gradnjo lesenih konstrukcij brez uporabe parnih zapor. Prakti─Źno noben konkuren─Źni “klasi─Źni” izolacijski materiali ne dosega teh zahtevanih pogojev.

Naziv ┬á ┬á ┬á╬╗ [W/mK]┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ro [Kg/m3]┬á ┬á┬á ┬á ┬á ┬ác [J/KgK]┬á ┬á┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬Á┬á ┬á ┬á ┬á ┬á┬á
Stiripor EPS 200

0,034

30 1260

35

Steklena volna 035

0,035

22 840

1,1

Kamena volna DP5

0,035

45 1030

1,1

Stiropor EPS 150

0,035

25 1260

35

Celuloza, vpihano

0,036

60 2150

1,1

Lesena volna

0,036

60 2150

1,1

Stiropor EPS 100

0,036

25 1260

35

Kamena volna DP3

0,038

30 1030

1,1

Termotop

0,038 160 1030

1,1

Steklena volna 040

0,040

16 840

1,1

Leseno vlaknena plo┼í─Źa 145┬á ┬á ┬á ┬á┬á

0,041

145 2100

3

Leseno vlaknena plo┼í─Źa 180

0,043

180 2100

3

Leseno vlaknena plo┼í─Źa 230

0,047

230 2100

3

Porobeton Siporex

0,130

450 860

5

Votla opeka Porotherm

0,160

650 920

8

Polna ope─Źna stena

0,760

1800 920

12

Beton

1,510

2500 960

30

Iz zgornje tabele lahko razberemo, da imajo nizko toplotno prevodnost tako organski kot anorganski in umetni izolacijski materiali. Le ta se giblje med 0,034 in 0,051 W/mK. Ker se materiali med seboj razlikujejo ┼íele v drugi decimalki, se bistvena razlika med njimi ka┼że ┼íele pri ve─Źjih debelinah. V kolikor materiale razdelimo glede na specifi─Źno toploto ugotovimo, da najve─Ź energije sprejme les in materiali na osnovi lesa, sledijo pa jim umetni in anorganski izolacijski materiali.

Materiali iz lesa so idealni za energijsko var─Źno gradnjo, saj imajo vsi razen masivnega lesa nizko toplotno prevodnost, hkrati pa visoko specifi─Źno toploto ter visoko maso. To jim omogo─Źa dalj┼íe fazne zamike prehoda toplote, saj poraba energije za ogrevanje ni odvisna le od toplotne prehodnosti temve─Ź tudi od faznega zamika prehoda toplote.

V preteklosti smo pri gradnji zidanih hi┼í uporabljali zidake s slab┼ío toplotno prevodnostjo (npr. polna opeka ima prevodnost 0,76 W/mK), vendar je bila gostota zelo visoka (okoli 1800 kg/m3), ta pa je zagotovila toplotno stabilnost objekta. Zato je v starih hi┼íah z debelimi ope─Źnimi zidovi ┼íe dolgo v pomlad in poletje prijetno hladno tudi ─Źe hi┼ía nima izolacije.

Danes ima votli ope─Źni zidak Porotherm toplotno prevodnost 0,16 W/mK, te┼żo pa le 650 do 700 kg/m3, zato ima bolj┼ío izolativnost in precej slab┼íi fazni zamik. Ytong zidaki imajo ┼íe bolj┼ío toplotno prevodnost 0,13 W/mK, vendar s tem tudi le 400 do 500 kg/m3. Z vsemi izbolj┼íavami in razvojem so se zidaki ┼íele pribli┼żali masivnemu lesu, ki je ┼że tiso─Źletja enak, vendar specifi─Źna toplota lesa ostaja skoraj dvakrat vi┼íja kot pri zidakih in posledi─Źno tudi fazni zamik prehoda toplote

Z vsemi izbolj┼íavami in razvojem so se zidaki ┼íele pribli┼żali masivnemu lesu, ki je ┼że tiso─Źletja enak, vendar specifi─Źna toplota lesa ostaja skoraj dvakrat vi┼íja kot pri zidakih in posledi─Źno tudi fazni zamik prehoda toplote.

SPOMLADANSKA

AKCIJA

10% POPUST

Potrebujete odli─Źno izolacijo za streho?

Arting strokovnjaki vam pomagajo najti ustrezen material in nasvet za vaše projekt! 

Ostali nasveti

Naša ponudba naravnih materialov

O nas

ARTING d.o.o.
Verd 107, 1360 Vrhnika
T: 01 366 31 36
M: info@arting.si

Kako do nas?

Nasveti za gradnjo

Sledite nam!

Prijava na e-novice

┼Żelite izvedeti ve─Ź o leseni gradnji in uporabi lesenih gradbenih materialov? Prijavi se in ostani v stiku z nami.

E-Novice

┬ę 2022 Arting d.o.o. ÔÇô Graditi in bivati naravno. Vse pravice pridr┼żane.