Zahteve za strehe v zvezi s protipožarno zaščito so podane v Evropski uniji v več različnih veljavnih predpisih za gradbeništvo in so v osnovi enaka: v prostostoječih enodružinskih hišah ter v eno- do dvonadstropnih zgradbah z eno do treh bivalnih enot v splošnem ni zahtev glede protipožarne zaščite strešnih konstrukcij. Pri večjih zgradbah pa je potrebno po vseh pravilih strehe izvesti tako, da zadržujejo ogenj (F30). Zahteva po protipožarni izvedbi strehe (F90) velja samo v izjemnih primerih, npr. če strešna konstrukcija nosi strope, ki morajo biti zaradi njihove višine nad površino in njihove uporabe izvedeni kot obstojni na ogenj. Pravzaprav bo samo pri zgradbah posebne vrste in namena včasih v okviru rizično orientiranega koncepta protipožarne zaščite zahtevan razred odpornosti na ogenj F60. Zahtevani razred odpornosti na ogenj se pri strehah po vseh pravilih nanaša na upornost proti ognju s spodnje strani.

V splošnem morajo biti strehe za zaščito pred ognjem iz zunanje strani opremljene s „trdno“ kritino. V osnovi so možne tudi tako imenovane „mehke“ kritine iz lesenih skodel ali trstičja, vendar pa morajo izvesti potem drugi ukrepi – npr. večja razdalja med zgradbami – za zmanjševanje nevarnosti, ki izhaja iz lahke vnetljivosti tovrstnih streh. Ker se zahteve v evropskih predpisih za gradbeništvo v podrobnostih nekoliko razlikujejo, je brezpogojno potrebno, da se pri načrtovanju zgradbe o posameznih zahtevah ustrezno pozanimate. Za načrtovalca je pomembno, da doseže cilje protipožarne zaščite z ekonomičnimi rešitvami in da priključne podrobnosti izdela tako, da so protipožarno-tehnične karakteristike gradbenih delov ohranjene tudi v priključkih gradbenih delov.

Možnosti variacij za požarno zaščito po stadnardu DIN 4102

Priključek zunanje stene na streho brez zahtev požarne zaščite
Povpraševanje