PLOŠČE ZA RAVNE STREHE

Konstrukcija ravne strehe je malo drugačna od klasične konstrukcije strehe v naklonu. Razlikuje se predvsem v tem, da ravna streha ni prezračevana konstrukcija, saj toplotna konvekcija, ki poganja prezračevanje na zunanji strani skozi tako imenovani zračni most, deluje zaradi višinske razlike med slemenom in kapom, ki jo v ravni strehi seveda ni.
Posledično ne moremo izkoristiti dveh prednosti prezračevanja strehe:
  • odvajanje kondenza iz konstrukcije na zunanji strani, zato pri konstrukciji ravne strehe večinoma projektiramo difuzijsko zaprte sisteme
  • odvajanje dela toplote ki prehaja preko kritine do izolacije skozi menjavo zraka med kritino in izolacijo ravno tako ne deluje, zato je pri tem načinu gradnje še bolj pomembno uporabiti ustrezno izolacijo

Leseno vlaknenih izolacijskih plošč za ravne strehe je več vrst, ki se ločijo predvsem po gostoti in posledično po kompresijski trdnosti ter toplotni izolativnosti.
Izolacijski ovoj ravne strehe mora zato imeti dober fazni zamik prehoda toplote, dobro izolativnost in seveda dovoljšnjo kompresijsko trdnost, da bo prenašal tako težo kritine kot tudi dodatno obtežbo nasutja in snega. V splošnem ločimo dva pristopa:
  • Obtežbo prenašajo direktno leseno vlaknene izolacijske plošče, ki imajo zahtevano kompresijsko trdnost (po nemškem stadardu 150 kPa), pri v Sloveniji pa je navečkrat dovolj že 50 - 70 kPa
  • Izvedemo leseno podkonstrukcijo (ponavadi iz lesenih I profilov zahtevane debeline izolacije), čez položimo konstrukcijsko ploščo kot na primer OSB, vmes pa vpihamo lesena vlakna oziroma celulozo. Čez OSB pa izvedemo predpisano kritino za ravne strehe. Ta princip izvedbe se uporablja predvsem pri zahtevanih večjih debelinah izolacije strehe, saj je v tem primeru tovrstna izvedba cenejša.
Povpraševanje