STREŠNE KONSTRUKCIJE

Novogradnja strehe


 

Najbolj uporabljan nacin izvedbe izolacije streh v naklonu je z vgradnjo izolacije med strešne nosilce - špirovce.

Skupen toplotno izolacijski ovoj ponavadi dopolni še uporaba leseno vlaknenih plošc kot sekundarne kritine in pa izolacije v instalacijski ravnini pod špirovci.

Aktualni predpisi po izolativnosti strehe postavljeni s strani Eko Sklada RS zahtevajo najvecjo toplotno prevodnost (U vrednost) ne vecjo od 0,15 W/m2K oziroma najmanj 30 cm skupne debeline izolacije. Predpise zadovoljimo pri vgradnji 27 cm skupne debeline izolacijskega ovoja, kar pa je precej vec od povprecne debeline špirovcev.

Zato skupen izolacijski ovoj strehe razdelimo na:

1.
Izolacija nad špirovci, za kar se najvec uporabljajo lesene vlaknene plošce, ponavadi debeline med 35 in 100 mm. Te plošce opravljajo trojno funkcijo: sekundarne kritine (odvod kondenza, pušcanja strehe ipd.), vetrne zapore (šcitijo mehko izolacijo pred vetrom in s tem zagotavljajo pravo izolativnost) in še funcijo izolativnosti (zaradi visoke gostote imajo velik doprinos k faznemu zamiku pri prehodu toplote in veliko toplotno kapaciteto).


2.
Izolacija med špirovci, za kar se lahko uporabi mehka izolacija v plošcah ali pa vpihana izolacija v debelini špirovcev, ponavadi med 16 cm in 20 cm.

3.
Izolacija pod špirovci v prostoru med spodnjim delom špirovcev in mavcnokartonsko plošco oziroma drugo finalno oblogo, ponavadi v debelini med 4 in 10 cm.

Tako dobimo celotno sestavo konstrukcije:

  1. Kritina
  2. Nosilne letve
  3. Letve za prezracevanje (kontra letve)
  4. Sekundarna kritina
  5. Izolacija med špirovci
  6. Parna ovira (lahko ustrezna folija ali OSB plošca)
  7. Izolacija pod špirovci (opcijsko)
  8. Finalna obloga

V zadnjem casu se pri projektiranju objektov vse vec uporabljajo prezracevane fasade ali pa kombinacija klasicne kontaktne in prezracevane fasade. Izbira materialov za prezracevane fasade je precej raznolika. Zelo popularna je lesena obloga (najveckrat macesen), uporabljajo pa se tudi Alu plošce, vlaknocementne plošce, opecne plošce in druge.

Nacin izvedbe strehe z izolacijo nad špirovci se uporablja kadar se zahteva vidna lesena strešna konstrukcija s spodnje strani. Navadno se na postavljene nosilce montira leseni opaž ali mavcno kartonske plošce, cez pa se izvede ustrezna parna ovira.

Glede na veljavne smernice o debelini izolacijskega ovoja s strani Eko Sklada RS, ki predpisujejo najvecjo toplotno prevodnost konstrukcije strehe (U vrednost) 0,15 W/m2K, je potrebna vgradnja vsaj 27 cm izolacije, kar pa lahko dosežemo na dva nacina:

1.
Lahko uporabimo kompresijsko trdne leseno vlaknene plošce, ki se jih direktno polaga na konstrukcijo brez dodatne nosilne podkonstrukcije.
2.
Lahko pa najprej izvedemo leseno podkonstrukcijo v željeni debelini izolacije, vmes pa vgradimo mehko izolacijo kot volno ali kot vpihano izolacijo

Ne glede na izbiro nacina izvedbe toplotne izolacije sledi montaža sekundarne kritine - leseno vlaknene plošce, kjer ponavadi uporabimo relativno tanko plošco. Nato se izvede montaža kontra letev in letvanja za izbrano kritino.

Koncna sestava strehe z izolacijo nad špirovci je:

  1. Kritina
  2. Nosilne letve
  3. Letve za prezracevanje (kontra letve)
  4. Sekundarna kritina
  5. Izolacija nad špirovci - lahko mehka ali trda
  6. Folija kot parna ovira
  7. Leseni opaž ali mavcno kartonska plošca kot finalna obloga
  8. Vidni nosilci - špirovci

Pri konstrukciji ravnih streh je potrebno upoštevati, da klasicna izvedba zracnega mostu pod kritno ne deluje. Zracni most deluje zaradi fizikalnega principa, da se topel zrak zaradi manjše gostote kot hladen zrak dviguje. Ta lastnost pri strehi z naklonom pomeni, da se topel zrak pomika od kapa proti slemenu strehe in pri tem odvaja odvecno toploto ter vlago, ki je izparela iz toplotnega ovoja in pa kondenz pod kritino.

Pri ravni strehi ni razlike v višini med kapom in slemenom strehe, zato premikanja zraka pod kritino ni in tako ne moremo racunati na izsuševanje izolacije in kondenza kritine. Prav zato (razen v specificnih primerih) projektiramo difuzijsko zaprte konstrukcije.

Izvedba je zelo enostavna. Na nosilno plošco oziroma konstrukcijo strehe se najprej položi parna zapora, ki preprecuje vstop vlage v toplotno izolacijo. Sledi polaganje lesenih toplotno izolacijskih plošc križno z zamikom v vsaj dveh slojih, da se prepreci toplotne mostove. Sledi montaža kritine po predpisih za posamicno kritino, najveckrat kar direktno na izolacijske plošce.

Končna sestava ravne strehe je:

  1. Kritina
  2. Leseno vlaknene izolacijske plošce
  3. Parna zapora
  4. Nosilna strešna plošca

Obnova strehe


 

Kadar je že izdelano mansardno podstrešno stanovanje, klasična sanacija strehe in strešne izolacije ne pride v poštev, saj nočemo rušiti notranjih finalnih oblog (na primer mavčno kartonskih plošč ali lesenega opaža).

Aktualni predpisi po izolativnosti strehe postavljeni s strani Eko Sklada RS zahtevajo najvecjo toplotno prevodnost (U vrednost) ne vecjo od 0,15 W/m2K oziroma najmanj 30 cm skupne debeline izolacije. Predpise zadovoljimo pri vgradnji 27 cm skupne debeline izolacijskega ovoja, kar pa je precej vec od povprecne debeline špirovcev.

Zato smo razvili sistem obnove strehe z zunanje strani, ki v ničemer ne posega v bivalni prostor spodaj. V praksi to pomeni, da se najprej odstrani stara kritina skupaj z letvami, stara izolacija in eventualno tudi stara parna zapora (seveda če je bila vgrajena), tako da vidimo obstoječo notranjo finalno oblogo z zgornje strani. Po dobljeni površini se položi parna ovira tako da se jo prilagodi obliki prostora - torej valovito čez špirovce, stiki in preklopi folije se zatesnijo s tesnilnimi trakovi. V tako pripravljeno konstrukcijo vgradimo ustrezno debelino mehke izolacije med špirovce, tako da se zapolni ves prostor pod nivojem vrha špirovca. Večinoma so špirovci visoki 14 - 16 cm, toliko lahko vgradimo tudi mehke izolacije.

Želeno končno debelino skupnega izolacijskega ovoja dosežemo z vgradnjo leseno vlaknenih plošč, ki opravljajo funkcijo dodatne izolacije, sekundarne kritine in vetrne zapore. Za dosego zahtevanih parametrov izolativnosti (vsaj 27 cm skupne izolacije) tako ponavadi uporabimo plošče debeline med 8 in 14 cm. Nato izvedemo zračni most, letvanje in montažo strehe.


Končna sestava je tako enaka kot pri klasični izvedbi strehe v naklonu:

  1. Kritina
  2. Nosilne letve
  3. Letve za prezracevanje (kontra letve)
  4. Sekundarna kritina
  5. Izolacija med špirovci
  6. Parna ovira
  7. Finalna obloga

O obnovi strehe z notranje strani govorimo kadar ni predvidena menjava kritine in tudi ni izveden zračni most - nosilne letve za kritino so pritrjene direktno na špirovce. Ta način sanacije toplotne izolacije strehe se uporablja le v skrajni sili, saj je precej nepraktičen in posledično dražji. Tudi pri tem načinu obstaja več različnih načinov izvedbe, ki so pretežno odvisni od obstoječega stanja, možnosti ter zahtev po izolativnosti.

Prvi korak pri tovrstni sanaciji je odstranitev stare izolacije, opaža, folij ipd. do nosilnih letev za kritino na zgornji strani špirovcev. Da bi se zaščitila nova izolacija pred vetrom in vlago se najprej montira paroprepustna folija po celotni površini - torej po spodnji strani letev in okoli špirovcev. Nato vgradimo mehko izolacijo v prostor med špirovce, vdor zračne vlage v izolacijo iz notranje strani pa preprečimo z vgradnjo parne zapore na spodnji strani nove izolacije in špirovcev.

Če se lahko nivo finalne obloge še spusti, lahko vgradimo še dodatno mehko izolacijo pod špirovce, alternativno pa lahko uporabimo pa tudi trde gostejše izolacijske plošče iz lesenih vlaken, tako da povečamo fazni zamik prehoda toplote skozi konstrukcijo. Sestava se zaključi z novo finalno oblogo, ponavadi mavčno kartonsko ploščo ali lesenim opažem.

Končna sestava konstrukcije je sledeča:

  1. Kritina
  2. Nosilne letve
  3. Paroprepustna folija
  4. Toplotna izolacija
  5. Parna zapora
  6. Toplotna izolacija
  7. Finalna obloga
Povpraševanje