POGOSTA VPRAŠANJA

V letih našega poslovanja smo prepoznali našo vlogo ne le kot dobavitelj materialov temveč tudi kot podjetje, ki izobražuje in osvešča o trajnostni naravni gradnji. Namen teh spletnih strani je predvsem predstaviti prednosti lesene gradnje ter naravnih gradbenih materialov, tako z vidika uporabnosti kot tudi njihovih učinkov na kvaliteto bivanja.

V nadaljevanju navajamo odgovore na največkrat zastavljena vprašanja s strani uporabnikov, samograditeljev, projektantov in izvajalcev. Prepričani smo, da boste izvedeli precej zanimivih informacij, morda celo odgovore na vaša vprašanja. Teme, vprašanja in odgovore redno dopolnjujemo, seveda pa marsikaj še manjka. Če odgovora na vaše vprašanje ne najdete, vas vabimo da nas pokličete ali pa pošljete vprašanje na naš email.

SESTAVE KONSTRUKCIJ IN GRADNJA Z NARAVNIMI IZOLACIJAMI

Kakšno debelino leseno vlaknenih plošč se priporoča za polaganje na streho?

Leseno vlaknene plošče za na streho se dobavljajo v debelinah od 16 do 240 mm, izbira pa je odvisna od veljavnih standardov in zahtev naročnika, ti pa se med seboj zelo razlikujejo. Najprej moramo razumeti, da je standard izvedbe izolacijskega ovoja strehe določen s standardi, ki jih Eko Sklad RS predpisuje za izplačilo subvencij pri novogradnji ali obnovi strehe. Za leto 2020 je to določeno z zahtevo, da je U vrednost (toplotna prevodnost konstrukcije, ki se jo računa kot razmerje med lambdo in debelino) manjša od 0,14 W/m2K. Zahtevano izolativnost dosežemo s skupno debelino vgrajene izolacije med 25 in 30 cm, odvisno od uporabljenih materialov. Skupna debelina je seštevek debelin leseno vlaknene izolacijske plošče nad nosilci (špirovci), mehke izolacije med špirovci ter izolacije pod špirovci. Določitev posamičnih debelin tako zavisi od več faktorjev. Ponavadi je debelina nosilcev (špirovcev) 16 cm, vmes vgradimo mehko izolacijo. Da dosežemo zahtevano skupno izolativnost moramo razliko do željene debeline izolacije vgraditi še nad in pod nosilce. Ker je ponavadi pomembno, da se strop v mansardi ne spušča pretirano, ker to zmanjšuje uporabno višino mansarde, se ponavadi pod nosilce v knauf podkonstrukcijo vgradi ca. 6 – 10 cm mehke izolacije, razliko 4 – 8 cm pa izvedemo z uporabo leseno vlaknene plošče nad nosilci. Tako se največkrat uporabi 6 cm debele leseno vlaknene plošče, tanjše se uporabi pri večjih debelinah izolacije pod in med nosilci, debelejše pa pri manjših.

Kako dodatno izolirati streho z zunanje strani brez da poškodujem mansardno stanovanje?

Za vgradnjo dodatne izolacije v streho je potrebno najprej odstraniti obstoječo kritino, letve ter potencialno vse ostalo (deske, folije ipd.) do nosilcev. Sledi preverba stanja obstoječe izolacije in parne ovire in ponavadi se izkaže, da so v slabem stanju in potrebne obnove. V tem primeru odstranimo še staro izolacijo in morebitno parno zaporo/oviro, tako da vidimo finalno notranjo oblogo z zgornje strani. Sledi vgradnja parne ovire kar po dnu prekatov in čez nosilce, stike se polepi z ustreznimi lepilnimi trakovi. V tako pripravljene prekate vgradimo mehko izolacijo debeline do vrha nosilcev, kar je ponavadi 14 – 16 cm. Od tu naprej sta dva načina nadaljevanja: lahko naredimo dodatno leseno podkonstrukcijo in vmes vgradimo dodatno mehko izolacijo, čez pa položimo tanko lesenovlakneno ploščo kot sekundarno kritino. Alternativno lahko brez podkonstrukcije vgradimo debelejšo leseno vlakneno izolacijsko ploščo, ki je hkrati izolacija in sekundarna kritina. Bistvene razlike v ceni izvedbe ene ali druge sestave ni, generalno se sestava s podkonstrukcijo uporablja kadar se potrebuje večje debeline izolacije nad špirovci. Od tu naprej se izvede zračni most, streha se na novo poletva in položijo se novi strešniki.

Koliko izolirati streho ali zunanjo steno, da lahko uveljavljam subvencijo na Eko skladu?

To je odvisno od uporabljenega izolacijskega materiala. Če želimo izolirati zunanje zidove, je pogoj za pridobitev finančne spodbude U = λ/d ≤ 0,23 W/m2K. V praksi to pomeni, da je potrebno zidano steno deb. 30 cm dodatno izolirati s 16 cm celulozne ali lesenovlaknene izolacije in 6 cm debelo fasadno lesenovlakneno ploščo. Pogoj za pridobitev finančne spodbude pri izolaciji strehe ali stropa proti hladnemu prostoru pa znaša U = λ/d ≤ 0,14 W/m2K. V praksi to pomeni, da je potrebno vgraditi 28 cm celulozne izolacije v streho ali strop proti neogrevanemu delu strehe.



IZOLACIJSKI MATERIALI IZ LESENIH VLAKEN

Ali so leseno vlaknene plošče paropropustne?

Leseno vlaknene plošče so difuzijsko odprte. To pomeni, da vodna para prehaja skozi njih z zelo majhnim uporom. Upor difuzije vodne pare poda parameter µ (mi), ta pa določa prepustnost materiala za prehod vodne pare po formuli Sd = µ x d. Leseno vlaknene plošče imajo µ vrednost ponavadi med 3 in 5, tako ima npr. STEICO SpecialDry plošča z µ vrednostjo 3 in debeline 6 cm vrednost Sd = 3 x 0,06 m = 0,18 m kar pomeni da plošča predstavlja enak upor kot 18 cm zraka.

Ali so izolacije iz lesenih vlaken gorljive?

Vsekakor so izolacije iz lesenih vlaken gorljive, saj so narejene iz lesa. Sodijo v požarni razred B2. V primeru požara je prednost lesa in lesnih izolacij v tem, da so kot goreč material predvidljivi in se lahko gasijo z vodo. Tako kot les tudi izolacije iz lesenih vlaken gorijo zelo počasi, saj zunanji sloj plošče zogleni, to pa zavira ogenj. Pri požarih leseno vlaknene plošče tudi zavirajo prehod toplote na druge materiale, kar je dobrodošlo predvsem v primeru, kadar so vgrajene preko nosilne konstrukcije. Pri razgradnji jih zmeljemo in ostanke brez težav skurimo, s čimer poskrbimo za praktično ničelni ogljični odtis.

Ali so leseno vlaknene plošče občutljive na vlago?

Med proizvodnjo je lesenim vlaknom dodan parafin, ki preprečuje vdor vode v plošče. Vodo, ki uspe prodreti v plošče vpijejo lesena vlakna, katerih lastnost je, da navkljub sprejeti vlagi ne spremenijo svojih fizikalnih lastnosti – dimenzije in izolativnosti. Tudi če se izolacija namoči, se jo le dobro posuši in ohrani vse svoje lastnosti. Prav zato lahko večino fasadnih ali strešnih izolacijskih plošč pustimo nezaščitene na objektu tudi več kot mesec dni, kar jih naredi še posebej primerne pri sanacijah streh, saj preprečujejo vdor vlage v objekt.

Kakšna je življenjska doba izolacije iz lesenih vlaken?

Če je izolacija pravilno vgrajena, kar pomeni, da ni direktno izpostavljena vremenskim vplivom, je njena življenjska doba po razpoložljivih podatkih skoraj neomejena, saj lesena vlakna ali papir shranjeni v primernih pogojih zdrži tudi več tisoč let. Les se kot izolacija uporablja že več kot 100 let (npr. žagovina, star papir ipd.) in do danes še ni bilo problemov.

V čem se leseno vlaknene izolacijske plošče razlikujejo med seboj?

Na trgu je veliko različnih proizvajalcev in proizvodov za vsak posamičen namen uporabe v leseni gradnji. Med seboj razlikujejo predvem po gostoti, toplotni izolativnosti, faznemu zamiku, trdoti in namenu uporabe. Osnovno pravilo pravi, da sta toplotna izolativnost in fazni zamik prehoda toplote obratno sorazmerna. Torej, manjša kot je gostota izolacije, boljša je izolativnost, a manjši fazni zamik in obratno. Prav zato se večinoma toplotno izolacijski ovoj izvede iz dveh slojev, ponavadi kombinacije leseno vlaknene goste plošče (gostota med 140 in 250 Kg/m3) in pa mehke izolacije (gostota med 35 – 60 Kg/m3), taka kombinacija tako zagotovi tako dobro izolativnost kot tudi visok fazni zamik prehoda toplote.

V čem se lesena volna Flex razlikuje od vpihane izolacije iz lesenih vlaken ali celuloze?

Po funkciji in funkcionalnosti praktično ni razlik. Tako gostote kot toplotne izolativnosti so za vse materiale praktično enake. Razlika je predvsem v načinu vgradnje; lesena volna Flex se vgrajuje klasično ročno kot sorodne izolacije iz steklene in kamene volne, torej odreže se kos ustrezne velikosti (ca. 10 mm več kot je širina vgradnje) nakar se ga zatlači v mesto vgradnje. V primeru vgradnje vpihane izolacije pa je pomembno, da je mesto vgradnje zaprto z vseh strani zato da vlakna ne zbežijo v sosednji prekat. V tak prekat se potem vstavi cev čez katero se v enem kosu vpiha izolacija. Med vpihovanjem se vlakna med seboj prepletejo, kar zagotovi dimenzijsko stabilnost in preprečuje posedanje izolacije.



CELULOZA IN VPIHOVANJE

Ali lahko celulozno izolacijo vgradimo sami?

Načelno se celulozno izolacijo vgrajuje s posebnim strojem, ki najprej zdrobi za namen transporta stisnjeno celulozo, potem pa jo s pomočjo stisnjenega zraka vpiha v konstrukcijo. To zagotovi ustrezno gostoto vgrajene izolacije, kar je pomembno za doseganje ustrezne izolativnosti in za preprečevanje posedanja. Celulozno izolacijo se lahko vgrajuje tudi ročno, ampak samo na horizontalnih površinah. To je v primerih, ko želimo npr. izolirati strop proti hladnemu podstrešju. V tem primeru vsebino vreče stresemo v vedro ali kar na tla, ročno razdrobimo celulozo in jo razporedimo po tleh. Vse poševnine in vertikalne prostore pa je potrebno vpihati strojno.

V čem so prednosti celulozne izolacije v primerjavi s konkurenčnimi izolacijami?

Strojno vgrajena celulozna izolacija ima večjo gostoto, boljšo toplotno kapaciteto in s tem boljši fazni zamik, toplotna prevodnost pa je popolnoma primerljiva drugim izolacijam. Strojno vpihovanje pod pritiskom zagotovi, da se z izolacijo zapolnijo prav vsi tudi težko dosegljivi predeli vsakršnih oblik. Z vpihovanjem je izolacija homogeno vgrajena kot ena celota. To pomeni, brez stikov in preklopov, ki nastanejo pri ostalih izolacijskih materialih, ki so izdelani kot plošče. Pri stikih med ploščami ostajajo tanke reže, ki tudi predstavljajo določene izgube toplote in potencial toplotnih mostov. V primeru napak pri izvedbi parnih ovir ali zapor in posledičnem nabiranju kondenza, lahko celulozna izolacija navzame nase tudi do 40% vlage glede na lastno težo in ne spremeni lastnosti glede toplotne prevodnosti ali dimenzijske stabilnosti. Vlaga se porazdeli po celotni površini in debelini. Ker jo hitreje navzema vase kot les, s tem tudi ščiti konstrukcijo.

Ali je res, da se tudi celulozne izolacije med seboj razlikujejo?

Res je, zato celulozne izolacije delimo na žive in mrtve. Žal teh razlik ne morete prepoznati vizualno, lahko pa jih vidite pod mikroskopom. Vlakno celuloze izolacije izgleda kot steblo na katerem so izrastki. V kolikor so ti izrastki dolgi je celulozna izolacija živa, v kolikor so izrastki kratki je izolacija mrtva, saj se vlakna med seboj težko prepletajo, izolacija pa se zaradi tega tudi poseda. V praksi se razlika še najbolje vidi v kolikor v isto steno vpihate več različnih izolacij z enako težo.

Ali si živali res ne naredijo gnezd v celulozni izolaciji in zakaj ne?

Celulozna izolacija je pred insekti zaščitena z borovo soljo. Pred večjimi glodavci (miši, polhi, ipd.) pa jo ščiti njena hidroskopičnost. Ker lahko celulozna izolacija brez posledic sprejme več vlage kot ostale izolacije, živalim, ki bi si v njej hotele narediti gnezda izsušuje telesno vlago in jih s tem dehidrira. To smo preizkusili tudi v praksi in danes imamo kar nekaj strank, ki so polhe v strehi pregnale ravno z zamenjavo toplotne izolacije.

Za koliko se posede celulozna izolacijo po desetih ali več letih?

Če je izolacija pravilno vgrajena (pravilna gostota) se ne sme posedati tudi po desetih letih ali več. Izjema je le prosto nasutje, kjer izolacija ni vgrajena v votli prostor temveč je prosto nasuta na strop. Ker v tem primeru ni možno zagotoviti primerne gostote glede na debelino, se pri prostem nasutju debelino ustrezno poveča (tudi do 20%).

Ali celulozna izolacija gori?

Celulozna izolacija po požarni klasifikaciji sodi med gorljive materiale, ki ob stiku z ognjem zagorijo vendar, ko se plamen umakne zelo hitro tudi sami ugasnejo, zato jih razvrščamo v razred B2 v skladu z novo evropsko klasifikacijo pa v razred B s2 d0 kar pomeni tudi, da se slabo dimi ter da ob požaru ne kaplja. Celulozna izolacija že zaradi svoje sestave kot sipek material po veljavnih standardih ne more priti v boljši požarni razred, lahko pa z določenimi dodatki preide v požarni razred B1. V primeru požara zelo uspešno preprečuje razvoj požara, saj borova sol v stiku z ognjem naredi kristalino, ki zavira gorenje podobno kot ogljena plast ko gori les. Tako lahko pri dovolj debeli plasti upočasnimo ali celo preprečimo razvoj požara na ostale materiale.

Kolikšna je minimalna debelina za vpihovanje celulozne izolacije?

Minimalna debelina za vpihovanje celulozne izolacije je 10 cm. Izolacija se lahko vpihuje tudi v tanjše prostore vendar je potrebno temu prilagoditi tehnologijo dela, zaradi česar se poveča cena izvedbe.

Kakšna je razlika med celulozno izolacijo in stekleno volno?

Celuloza ima v primerjavi s stekleno volno precej večjo gostoto in s tem tudi boljši fazni zamik pri primerljivi toplotni prevodnosti, kar pomeni da enaka količina toplote prehaja skozi celulozno izolacijo bistveno počasneje kot čez stekleno volno. To občutimo tako, da poleti mansardnih stanovanj ni potrebno hladiti, pozimi pa za njihovo ogrevanje porabimo tudi za 25% manj energije. Zaradi vpihovanja se pri celulozni izolaciji zapolnijo vsi tudi težko dosegljivi predeli nepravilnih oblik. Do sedaj še nismo imeli priložnosti videti streho, ki bi imela po celotni površini enako debelino, temveč je debelina izolacijskega materiala nihala vsaj za 2 cm, največkrat pa tudi za 5 cm ali celo več. Z vgradnjo izolacije v ploščah imamo plošče vedno enake debeline, zato tam, kjer je debelina večja ali manjša, izolacijo bolj stisnemo ali pa jo dodamo. S tem se deklarirana toplotna prevodnost spremeni. V kolikor nastane zračna reža med strešno lesenovlakneno ploščo in toplotno izolacijo pride do kondenzacije vodne pare, ki lahko povzroči plesen v leseni konstrukciji ali izolacijskemu materialu. Z vpihovanjem je izolacija homogeno vgrajena kot ena celota, ki se prilega tako po debelini, kot širini in dolžini. To pomeni brez stikov, ki nastanejo pri ostalih izolacijskih materialih, ki so v ploščah. Pri stikih med ploščami ostajajo tanke rege, ki tudi predstavljajo določene izgube toplote. V primeru napak pri parnih ovirah in parnih zaporah, lahko celulozna izolacija navzame nase tudi do 40% vlage glede na lastno težo in bistveno ne spremeni lastnosti toplotne prevodnosti.

Kakšne so slabosti celuloze?

Slabost celulozne izolacije je v tem, da je večina ljudi navajena vgrajevati izolacijo v ploščah. Glede na to, da so na trgu prisotne tudi "mrtve" celulozne izolacije je slabost celuloze tudi v tem, da se lahko posede v kolikor material ni dovolj kvaliteten ali pa ga vgrajuje nepooblaščen izvajalec.



FOLIJE – PARNA OVIRA, PARNA ZAPORA, ZRAKOTESNOST OBJEKTA

Naj uporabim parno oviro ali parno zaporo?

Razlika med oviro in zaporo je očitna že iz imena: zapora preprečuje kakršen koli prehod vodne pare dočim ovira to prepušča ampak kontrolirano in v manjših količinah. Izbira ustrezne folije je odvisna od tega kaj želimo doseči. V kolikor vgradimo stekleno ali kameno volno ali pa celo EPS med leseno konstrukcijo, presežek vodne pare, ki nastaja v toplotni izolaciji zaradi ohlajanja zraka nase avtomatično vpija lesena konstrukcija, saj les vlago prosto sprejema in oddaja, prej omenjeni materiali pa ne, oziroma zelo malo. Z vgradnjo parne zapore preprečimo, da bi para iz prostora prehajala v izolacijo ali v konstrukcijo in tam potencialno kondenzirala. Slaba stran te rešitve je, da vlaga ostaja v prostoru zaradi česar je potrebno prostor tudi večkrat prezračevati, sama relativna vlažnost zraka v prostoru pa bolj niha, kot če bi vgradili parno oviro. V kolikor smo med leseno konstrukcijo vgradili naravno (organsko) izolacijo, pa se presežek vodne pare porazdeli tako na toplotno izolacijo kot tudi na leseno konstrukcijo. Naravni materiali lahko sprejmejo v primerjavi z umetnimi in anorganskimi materiali veliko več vodne pare. Zato lahko brez težav vgradimo parno oviro in omogočimo prehod vodne pare skozi konstrukcijo. Istočasno pa se lahko toplotna izolacija v zimskem času suši tudi navznoter, zato je relativna vlažnost zraka v prostoru bolj konstantna, prostore pa je potrebno manj prezračevati.

Ali je potrebno zrakotesno lepiti samo parne zapore ali tudi parne ovire?

V stavbah je temperatura v prostoru večino leta višja od zunanje temperature, posledično to ustvari tlačno razliko – višja temperatura višji tlak in obratno. Ker se želita zunanji (nižji) in notranji (višji) tlak uravnati, zrak iz notranjosti ves čas išče netesna mesta v ovoju stavbe. Topel zrak se na svoji poti proti zunanjosti ohlaja in ko doseže nasičenost kondenzira. Da se v toplotni izolaciji in konstrukciji ne bi nenadzorovano nabirala vlaga, ki škoduje izolaciji in vpliva na življenjsko dobo lesene konstrukcije, je potrebno tako parne zapore kot tudi parne ovire zrakotesno zalepiti. Na naših straneh imamo predstavljene tudi različne lepilne trakove, kot tudi napotke, kako kvalitetno zrakotesno vgraditi folije ali plošče, ki opravljajo funkcijo parne zapore ali ovire. Če prostor v celoti nepredušno zapremo s parno zaporo, so bolj na udaru netesni stiki kot so manjše rege, preboji itd. V kolikor vgradimo parno oviro, skozi njo kontrolirano prehaja določena količina vodne pare, katera ne škoduje izolacijskemu materialu zlasti, če je ta naravnega izvora. Para tako prehaja skozi celotno površino in ne le skozi netesna mesta. S tem se zmanjša možnost napak na določenih mestih, ki bi bile v nasprotnem primeru bolj na udaru. Z vgradnjo parne ovire se lahko vlaga, ki nastaja v toplotni izolaciji suši tudi navznoter, zaradi česar se lahko izboljša tudi relativna vlažnost zraka v prostoru.

Zakaj polivinil ni dober kot parna zapora?

Polivinil, ki ga kupite v trgovini se uporablja kot gradbena folija za različne namene. Pri izvedbi parne zapore je pomemben podatek s kakšnim uporom material prepušča vodno paro. Pri gradbenih folijah ti podatki niso potrebni, zato jih trgovci tudi nimajo oz. jih ne poznajo. Kakorkoli, različne PVC folije imajo lahko zelo različne lastnosti, zato če nimate jasnega podatka o Sd vrednosti njihovo uporabo odsvetujemo.