Pri svojem delu se pogosto srečamo z vprašanjem navezujočim na razlike med celulozno izolacijo in stekleno volno, zato nekja usmeritev za lažjo odločitev.

Celuloza ima v primerjavi s stekleno volno precej večjo gostoto in s tem tudi boljši fazni zamik pri primerljivi toplotni prevodnosti, kar pomeni da enaka količina toplote prehaja skozi celulozno izolacijo bistveno počasneje kot čez stekleno volno. To občutimo tako, da poleti mansardnih stanovanj ni potrebno hladiti, pozimi pa za njihovo ogrevanje porabimo tudi za 25% manj energije.

Zaradi vpihovanja se pri celulozni izolaciji zapolnijo vsi tudi težko dosegljivi predeli nepravilnih oblik. Do sedaj še nismo imeli priložnosti videti streho, ki bi imela po celotni površini enako debelino, temveč je debelina izolacijskega materiala nihala vsaj za 2 cm, največkrat pa tudi za 5 cm ali celo več. Z vgradnjo izolacije v ploščah imamo plošče vedno enake debeline, zato tam, kjer je debelina večja ali manjša, izolacijo bolj stisnemo ali pa jo dodamo. S tem se deklarirana toplotna prevodnost spremeni. V kolikor nastane zračna reža med strešno lesenovlakneno ploščo in toplotno izolacijo pride do kondenzacije vodne pare, ki lahko povzroči plesen v leseni konstrukciji ali izolacijskemu materialu.

Z vpihovanjem je izolacija homogeno vgrajena kot ena celota, ki se prilega tako po debelini, kot širini in dolžini. To pomeni brez stikov, ki nastanejo pri ostalih izolacijskih materialih, ki so v ploščah. Pri stikih med ploščami ostajajo tanke rege, ki tudi predstavljajo določene izgube toplote. V primeru napak pri parnih ovirah in parnih zaporah, lahko celulozna izolacija navzame nase tudi do 40% vlage glede na lastno težo in bistveno ne spremeni lastnosti toplotne prevodnosti.

Za podrobnejšo obrazložitev se lahko obrnete na naše strokovnjake, ki vam bodo podrobneje obrazložili prenosti in način vrgadnje (vpihovanje).

Ostali nasveti