Kako izbrati pravo izolacijo?
21 avgusta, 2020
Je lesena gradnja dražja od klasične?
4 novembra, 2020

Deska proti leseno vlakneni izolacijski plošči

Zakaj sploh vgraditi karkoli na špirovce?

Pri konstrukciji strehe je v zadnjem času prišlo do velikih sprememb. Nekoč so bila podstrešja neizrabljena, prazna in prezračevana, zato je bila kritina lahko montirana direktno na špirovce. V zadnjih 30 letih pa smo pospešeno začeli izkoriščati podstrehe za izdelavo mansardnih stanovanj, s čimer je streha postala direkten zunanji ovoj stanovanjske površine. Posledično so se bistveno spremenile zahteve in sestave pri izvedbi strehe. Najvidnejša sprememba je bila vpeljava tako imenovanega zračnega mostu v streho oziroma prezračevane strehe, ta pa zahteva in potrebuje še sekundarno kritino.

Prezračevanje strehe - zračni most

Zračni most imenujemo sloj zraka med strešniki in sekundarno kritino (lahko folija ali leseno vlaknena plošča). Izvedemo ga tako, da na sekundarno kritino vzdolžno po špirovcih pritrdimo leseno letev ponavadi debeline 5 cm, s čimer kritino odmaknemo od sekundarne kritine in tako dobimo zračni most. Zrak v zračnem mostu se zaradi konvekcije segreva in zato počasi dviga proti slemenu, kjer ga izpustimo iz konstrukcije. Nadomesti ga svež hladnejši zrak, ki vstopa v kapu strehe. To "kroženje" zraka pod kritino prinaša več dobrih posledic:

Odvajanje odvečne toplote poleti, saj ni direktnega prenosa toplote iz kritine v izolacijo.

Sušenje kondenza na spodnji strani kritine. Ko na pregreto kritino pade dež (to je še posebej očitno pri kovinskih kritinah), to bistveno zniža temperaturo kritine in povzroči, da se vroč zrak pod kritino na hitro ohladi ter odda vlago kot kondenz. Zrak, ki kroži pod kritino to vlago brez posledic posuši in odda v okolje.

Sušenje kondenza iz izolacije strehe. Pri difuzijsko odprti gradnji zračna vlaga iz bivalnega prostora kontrolirano prehaja skozi izolacijo strehe in naprej čez sekundarno kritino v zračni most in ven, s čimer pripomore k pravilnemu delovanju izolacije ter podaljšuje življenjsko dobo izolacije.

Sekundarna kritina: deska + folija ali leseno vlaknena plošča ?

Sekundarna kritina je nujno potrebna za dolgotrajnost in pravilno delovanje strehe. Pri izvedbi največ uporabljamo ustrezne paroprepustne folije ali pa leseno vlaknene izolacijske plošče.

Paroprepustnih folij za sekundarne kritine je ogromno vrst in kvalitetnih razredov. Najbolj pogosto se uporabljajo cenejše folije z gramaturo med 120 in 180 g/m2, te pa navadno zahtevajo, da se jih vgradi na neko nosilno podlago, za kar se največkrat uporabijo kar navadne kosmate deske. Življenjska doba tovrstnih cenenih folij je bistveno krajša od življenjske dobe kritne. Dodatna težava pa je tudi da se varčuje pri montaži ko izvajalci ne prelepijo preklopov folije, zato prihaja do prepiha v toplotni izolaciji, kar bistveno zmanjšuje njeno učinkovitost.

Še slabše je, če se folija montira brez desk direktno preko špirovcev. V tem primeru tvegamo, da se folija s časom raztegne, povesi ter ne opravlja več svoje funkcije ne kot sekundarna kritina niti kot vetrna zapora. Zato v naši primerjavi primerjamo folijo skupaj z desko proti leseno vlakneni plošči, ki pa je celovita rešitev za vse zgoraj naštete izzive: vodotesnost, vetrotesnost in izolativnost.


Kriterij Deska + folija Leseno vlaknena plošča
Toplotna izolacija NE DA
Toplotna prevodnost 0,155 W/mK 0,039 - 0,046 W/mK
Fazni zamik prehoda toplote zanemarljiv odvisno od debeline, od 4 h naprej
Trajnost omejena zaradi folije neomejena
Zaščiteno pred insekti NE DA
Certificiran proizvod NE DA
Zvočna izolacija NE DA
Vetrna zaščita pogojno ob tesnjenih stikih DA
Cena z montažo ca. 10 - 12 EUR/m2 od 13 EUR/m2 naprej